Davorin Ciglar Milosavljević, Habemus Sale! / Imamo Saleta!, 2016
V soboto smo bili na zaključnem srečanju z umetniki razstave Inventura v Galeriji mesta Ptuj.

Popoldne smo preživeli v galeriji in si ogledali sodobno likovno produkcijo domačih umetnikov. Zahvalno srečanje ob razstavi Inventura je potekalo ob zaključku skoraj štiri mesece trajajoče razstave, ki je pod streho Galerije mesta Ptuj predstavila 32 domačih umetnikov. Tistih, ki ustvarjajo po vsem svetu in umetnikov, ki s svojim ustvarjanjem pomembno oblikujejo ptujsko art sceno.

Prav vsak izmed gostov, bilo jih je dobrih 30, je med vodenjem kustosinje Irme Brodnjak, lahko prepoznal svojega soseda, ali znanca, s katerim se vsako soboto sreča na tradicionalni dopoldanski kavi v svojem najljubšem baru, ali Ptujčana, o katerem bere v časopisu. Nekaj umetnikov pa smo lahko srečali tudi v galeriji.

Tomaž Plavec, Andrej Božič, Rok Golob, Vladimir Forbici, Stojan Kerbler in Dušan Fišer, ki tokrat (žal) ni izvedel performansa. Sicer pa nas je precej impresioniralo vključevanje družbene kritičnosti v ustvarjalni proces in sporočila umetniških del, in kombiniranje različnih medijev, ki smo jih zaznali predvsem pri mlajših umetnikih.

Močna fotografska sekcija na Ptuju

Na sprehodu smo izvedeli tudi, da je na ptujskem že od nekdaj močna fotografska sekcija, Stojan Kerbler je eden izmed najpomembnejših imen jugoslovanske fotografije in izjemen kronist življenja v Halozah ter ljudskih običajev v naših krajih. Tudi Boris Farič, ki pa je svoja dela hitro po otvoritvi umaknil.

Najvidnejša predstavnika mlajše generacije fotografov pa sta, tako pripoveduje kustosinja razstave Irma Brodnjak, Markus Nylaander, ki deluje kot filmski ustvarjalec in avtor v potopisni, modni in reklamni fotografiji, večinoma na Švedskem, ter Andrej Lamut, ki je za svoje magistrsko delo Performativni proces fotografije – Nokturno prejel Prešernovo nagrado. Izvemo tudi, da je Viktor Gojkovič, izjemen portretist ter avtor številnih spomenikov in fontan, tudi soustanovitelj Grupe Junij, umetniškega gibanja iz 70-ih, ki je pomembno oblikovalo sceno v Jugoslaviji.

Morda pa mi je bilo kot obiskovalki razstave najbolj zanimivo videti dela prijateljev. Tistih, s katerimi občasno popijem kavo ali kozarec vina in se zapletem v debato o reševanju sveta, njihovih del pa še (ali že dolgo) nisem videla. 

Izstopajoč glas ženskih predstavnic in družbeno kritična nota

Že ob prihodu nam je pozornost ukradel ženski obraz, ki iz stene vizavi vhoda opazuje obiskovalce. Gre za portret mlade ženske z odločnim pogledom in energijo, ki daje vtis, da bo osvojila ves svet. Sprašujem se, ali ni morda avtoportret Tjaše Čuš?

Izstopala so tudi dela vizualne umetnice Metke Zupanič, izvrstne fotografinje aktov Sandre Požun in na prvi pogled umirjena krajina Marike Vicari, art direktorice festivala Art Stays. Posebno družbeno noto pa nosi tudi skulptura Ljudje morja, delo Tomaža Plavca, ki gledalca pripravi, da se zamisli o situaciji na (mediteranskih) mejah Evropske unije.

Žal nismo videli del Borisa Fariča, saj jih je hitro po otvoritvi umaknil v znak podpore Dušanu Fišerju. Umetnik, ki se ga večina spomni po performansu z otvoritve razstave, pa tudi po Zidu poezije na Jadranski ulici, se je v galeriji družil z nami, a performansa do našega odhoda ni izvedel. Škoda, saj je bila to edina umetniška disciplina, ki je nismo videli. Sicer pa smo v galeriji na Prešernovi preživeli prav lep sobotni večer.

Po podatkih Galerije mesta Ptuj je razstavo obiskalo 3038 večinoma domačih gostov. Lahko dodamo še, da bo ena izmed prihodnjih razstav posvečena jubileju Stojana Kerblerja. Prijetno druženje med izjemnimi deli domačih umetnikov smo zaključili ob kozarcu vina in prigrizku.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice