Da na javno dražbo, na kateri je Mestna občina Ptuj za borih 85.000 evrov še v drugo skušala prodati svoj grad Ristovec, ni bilo nikogar, smo že poročali. Toda kakšna zgodovina se skriva za zidovi nekoč mogočnega poslopja?

Prodajni oglas na spletnem portalu Bolha, ki je ob temeljiti obnovi in dobri poslovni ideji v gradu obljubljal »realizacijo različnih dejavnosti«, kupcev očitno ni prepričal. Naprodaj je bil trenutno prazen grad na Belšakovi ulici 69 na Ptuju. Enonadstropna stavba meri okoli 646 kvadratnih metrov, pripada ji še zemljišče v izmeri 4.218 kvadratnih metrov.

Nepremičnine so se prodajale kot celota, po načelu videno-kupljeno. Morebitni kupec bi moral upoštevati posebne pogoje, med njimi tudi javno dostopnost nepremičnin in brezplačno služnostno pravico občine v namene vzdrževanja. Grad Ristovec je namreč od leta 1989 kulturni spomenik, od leta 2008 pa kulturni spomenik lokalnega pomena.

Na Mestni občini Ptuj so razkrili, da so se za prodajo odločili zaradi izkazanega interesa za nakup: »Mestni svet je sklep o prodaji sprejel aprila letos. Prva javna dražba je bila izvedena 24. oktobra in je bila neuspešna, ker ni bilo prijavljenih dražiteljev. Na drugi javni dražbi je bila izhodiščna vrednost enaka in ni bila znižana.«

Napovedali so, da bodo s postopkom, v upanju na čim hitrejšo prodajo, še nadaljevali.

Gospodarstvo Ristovca je odcvetelo

Dvorec Ristovec v naselju Brstje pri Ptuju je skozi zgodovino nosil že številna imena. Bil je že Plechlov dvorec, Rosenau, Rüstenau in Češka pristava, domačini pa ga najpogosteje imenujejo kar Vodni grad. Gre namreč za v Sloveniji dokaj redek primerek tako imenovanega vodnega dvorca, ki ga je nekoč obdajal zdaj izsušen ribnik.

Grad Ristovec so zgradili v 15. stoletju in ima pisano zgodovino lastništva. Pred drugo svetovno vojno je bil lastnik gradu in posesti ptujski trgovec Franc Hojnik, nato so posest nacionalizirali in v gradu uredili štiri stanovanja.

Grad, ki se je zaradi cvetočega gospodarstva nekoč okitil kar z vzdevkom Rosenau, je danes zaradi nevzdrževanja žal le še senca svoje podobe iz zlatih časov.

Koliko sredstev bi bilo treba nameniti za obnovo po navodilih strokovnjakov, resda ni znano, je pa jasno, da bi bila številka vrtoglava.

Negotovo usodo si delita kar dva ptujska gradova

Ali bi bilo za zapuščen in zanemarjen Ristovec bolje, da si ga lasti občina ali morda kdo drug, je sila težko reči. Po podatkih ministrstva za kulturo je bilo od 80. let prejšnjega stoletja v celoti ali delno obnovljenih le 20 grajskih objektov v zasebni lasti.

Vendar pa tudi grajskim stavbam v javni lasti ne gre mnogo bolje, razkrivajo podatki kulturnega ministrstva: »V času od 50. let 20. stoletja je bilo za potrebe muzejske in gostinsko-turistične ponudbe obnovljenih 36 gradov, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti. 11 grajskih objektov v lasti države je dobilo drugo funkcijo. 15 grajskih objektov v lasti države je bilo spremenjenih v javne ustanove.« V Sloveniji je sicer skupno več sto gradov, dvorcev in graščin, nekateri med njimi so le še ruševine.

Negotova medtem ostaja usoda še enega ptujskega gradu, Turnišča. Stavbo s pripadajočim parkom je Mestna občina Ptuj od države v last prejela leta 2013, vse odtlej pa se tam ni veliko spremenilo. Obnova Turnišča naj bi stala vsaj 15 milijonov evrov, ki pa jih v nobenem od raztrganih žepov ptujske občine ni mogoče najti. Ristovec bo tako najverjetneje dobil novega, Turnišče pa starega lastnika.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Zato, ker bi g… (nepreverjen)

ruski kolovodci hitro pregnali ... hitreje od pomoci Policije

Starejše novice