Zveza potrošnikov Slovenije je testirala drva različnih ponudnikov in prišla do presenetljivih rezultatov.

Že lani so pri Zvezi potrošnikov Slovenije ugotovili, da številni ponudniki prodajajo drva kot suha, čeprav so vsebovala preveč vlage in zato niso bila primerna za takojšnjo uporabo.

Letos so kakovost tega energenta, ki ga v slovenskih gospodinjstvih še vedno zelo pogosto uporabljajo, preverili na testu. Tokrat s presežno vsebnostjo vlage ni bilo težav, izkazalo pa se je, da je lahko na paleti precej manj drv, kot je navedeno, na nekaterih polenih je bila opazna tudi plesen, navajajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

»Čemu pripisati slabo napolnjenost palete – zgolj površnemu zlaganju ali težnji ponudnika za dobičkom? Ne prvi ne drugi razlog ne upravičujeta tega, da potrošnik dobi manj, kot je naročil in plačal,« menijo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Drva, ki so bila predmet testa:

  • Bauhaus, bukova drva
  • Bioles Horizont, bukova drva premium
  • Ingles (drva.info), bukova drva
  • Koalt (kurimoceneje.si), bukova drva na paleti
  • M Tehnika, polsuha bukova drva
  • Merkur (Bioles Horizont), premium suha bukova drva
  • Pros-Bio (ogrejem.si), zračno suha bukova drva

Odkrili plesen, ki je lahko problematična za zdravje

Drva na testu težav z vsebnostjo vode tokrat niso imela in prav vsi vzorci so se uvrstili v kakovostni razred A1.

»Smo pa na več polenih opazili površinsko plesen, čeprav je bila vsebnost vode ustrezna. Sklepamo, da se je njihova površina navlažila med neustreznim skladiščenjem, vlažna površina pa je idealno gojišče za nastanek plesni in gliv,« je izpostavila Barbara Primc z Zveze potrošnikov Slovenije. 

Dodala je še: »Plesen je sicer površinski pojav, ki ne vpliva na kalorično oziroma kurilno vrednost. Ravno nasprotno je v primeru trohnobe, kjer glive razkrajajo lesno substanco. Pri nobenem vzorcu sicer nismo odkrili več kot pet odstotkov polen z vidno trohnobo, kar je meja za kakovostni razred A2. Z vidika vpliva na zdravje pa je vnašanje plesnivih polen v kurilnico ali celo v bivalne prostore, če jih kurimo v kaminu, lahko problematično.«

Palete napolnjene manj kot 80-odstotno

Drva so na voljo na paletah različnih dimenzij, največkrat 1,7 ali 1,8 prostorninskega metra (prm), najmanjša je 1 prostorninski meter. Koliko drv je v resnici na paleti, je odvisno od načina zlaganja in izkazalo se je, da ponudniki precej slabo zapolnijo prostor, ki ga omogoča paleta. V laboratoriju so vsa drva s palete preložili na posebno stavo poznanih dimenzij in tako dobili podatek o dejanski količini prostorninskih metrov drv. Izmerjeno količino so nato primerjali z efektivno prostornino (notranje dimenzije) palete, pišejo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Kot so ugotovili na testu, so bila odstopanja precejšnja, v enem primeru je 'manjkalo' kar 22 odstotkov drv. 

Rezultate testov si lahko pogledate na tej povezavi.

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

ss (nepreverjen)

Jaz raje ukraden

premislisi (nepreverjen)

Zopet ena tema,ki bo pri nas aktualna se precej casa. Kdaj bomo Slovenci zmozni kaznovat taksne prodajalce in se osredotocit na tiste,ki imajo res fer ponudbo. Saj v Bauhausu niso bogovi,da bi lahko delali kar hocejo. Naj se grejo taksne praktike od tam odkod prihajajo in hitro bo viden rezultat. To velja seveda tudi za druge. Najboljse je drva kupiti pri domacih gozdarjih. Seveda se mora clovek podvizat in kupit pravi cas ne potem,ko drvi ze zmanjka in je prisiljen kupovat v teh izkoriscevalnih centrih.

Starejše novice