Ste jih tudi vi opazili? Šakali, ki jih v naših krajih srečujemo vse pogosteje, povzročajo težave. Skupili so jo že tudi psi.

Lovce na območju Prekmurja, Prlekije in Slovenskih goric skrbijo šakali, ki so se močno namnožili ter ogrožajo predvsem srnjad, drugo divjad in drobnico.

Gre za mrhovinarje in plenilce, ki jih po življenjskem slogu lahko primerjamo z ameriškim kojotom. Z dolgimi nogami in ukrivljenimi pasjimi zobmi so prilagojeni za lov majhnih sesalcev, ptičev in plazilcev ter presenetljivo dobro opremljeni za življenje v našem okolju.

Na območju Slovenije se pojavljajo od sredine 1980-ih let, v zadnjem času pa jih vse več opažajo v severovzhodnem delu države.

»Pojavljanje šakalov so v zadnjem desetletju zaznali pravzaprav v vseh slovenskih regijah. Večinoma je šlo za posamezna opažanja, v nekaterih območjih pa so se oblikovale teritorialne družine in se tako pojavljajo v posameznih populacijah, od koder se nato mlade živali širijo v sosednja območja. Šakali so tako najpogostejši na Primorskem: na Krasu in Obali ter v Posočju. 

Poleg tega so že dlje časa prisotni na Ljubljanskem barju in okolici, v zadnjem času pa se posamezne teritorialne živali oziroma družine pojavljajo še v Beli Krajini, Posavju, Pomurju, pa tudi v Podravju. Tako so v preteklosti že zabeležili prisotnost šakala v okolici Dokleč in Kidričevega, v zadnjem obdobju pa tudi na območju med Ormožem in Središčem ob Dravi ter v okolici Podvincev ter na Goričkem,« so zapisali pri Lovski zvezi Slovenije.

Pokončali tudi psa

Njihovo točno število v naših krajih še ni znano. Lovci so v minulih dveh letih izvajali monitoring nad šakalom, ki je potrdil, da je ta prisoten tudi pri nas, a same številčnosti niso preverjali.

Je pa zaradi nočne živali v okolici že večkrat posredovala policija. Ormoški policisti naj bi denimo prejeli prijavo, da so neznani psi v Sodincih pokončali drobnico, a so po zbranih obvestilih ugotovili, da je najverjetneje šlo za delo šakalov. O podobnem primeru poročajo tudi v občini Podlehnik, medtem ko naj bi na eni izmed domačij v Bodkovcih, v občini Juršinci šakal napadel in pokončal privezanega psa. Obgrizenega ljubljenčka, ki se pred napadom ni mogel braniti, je pregledal veterinar, ki je potrdili domneve lovcev. 

Pogosta so tudi poročanja prebivalcev v Podravju in Pomurju, da so slišali šakala.

Nasprotujoči si predpisi

Milan Kolarič iz Lovske družine Gornja Radgona opozarja, da so se šakali namnožili in ogrožajo ne le divjad, temveč tudi drobnico. Kot pravi, ob prihodu šakalov populacija srnjadi v loviščih upade tudi za 30 do 40 odstotkov.

Za šakala je sicer znano, da odlično izkorišča prostor med urbanim in naravnim, gozdnim okoljem, torej okolje ekstenzivne kulturne krajine s prevladujočim človekovim vplivom, ki se je v zadnjih desetletjih in stoletjih v Evropi ves čas širila. A vendar so lovci nad skokovitim porastom opažanj presenečeni. 

Lovska zveza Slovenije zato budno spremlja problematiko in v ta namen že izvaja monitoring, s čimer bodo lahko ugotovili natančno velikost populacije. Pristojna ministrstva medtem pozivajo k čimprejšnjemu sprejetju ustreznih zakonskih rešitev, ki bi omogočali odstrel:

»Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) šakala ne uvršča v nobeno izmed kategorij ogroženosti v celinski Evropi. (IUCN, Red list assessment, 2018). 

Kljub temu ga je slovenska Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah iz leta 2004 uvrstila med zavarovane (a ne ogrožene) domorodne vrste. Ob izkušnjah izredno hitre (skoraj eksponentne) rasti populacij šakalov v nekaterih sosednjih državah/območjih (Madžarska, Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina), kjer je rast populacij v 15–20 letih dosegla tudi do stokratno povečanje, so leta 2014 šakala uvrstili tudi na seznam lovnih vrst (Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob).

Tako sta nastala dva vzporedna predpisa, pri čemer en predpis šakala popolnoma varuje pred kakršnimkoli poseganjem v populacijo (omogoča izjeme na podlagi odločb pristojnega ministra, podobno kot to velja za risa, volka in medveda), drugi pa omogoča trajnostno upravljanje populacije po pravilih Zakona o divjadi in lovstvu,« razlagajo v Lovski zvezi Slovenije.

Šakala v Sloveniji torej obravnavata dva vzporedna predpisa, njuna navzkrižje pa trenutno onemogoča ustrezno trajnostno upravljanje s to živaljo. Na razširjenost in populacijske gostote bi po oceni lovske zveze lahko vplivali z ustreznim upravljanjem z vrsto, ki pa ga bodo morale določiti za to pristojne institucije.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

krmača (nepreverjen)

Malo popestritve v naravi !

Starejše novice