Lovec zamenjal malo Azro za divjega prašiča in sprožil usodni strel: »Bila je enakovreden družinski član«

Na majhno ameriško pujso Azro danes spominjajo le še stopinje na tleh in prazno ležišče. Azra je bila več kot le hišni ljubljenček – bila je del družine. 

»Bila je enakovreden družinski član, čuteče bitje, vedno jo bomo pogrešali,« s solzami v očeh razlaga lastnica Suzana Gumzej iz Zbigovcev.

Zlezla tudi v posteljo

Enoletna Azra je bila lastničina sopotnica, delili sta si številne trenutke, tudi noči, ko je spala ob njej v postelji. 

»Zlezla mi je pod kožo, prišla je v posteljo, se ulegla, tu se mi je stisnila, ali med noge, ko se pujski mali stisnejo. 

Te me je gledala s tistimi okicami, sem jo božala, sem jo mogla po trebuhi, uspavanko sem ji naredila. Tako čuteče bitje, inteligentno,« žalostno razlaga Sabina Gumzej.

Lovec prepričan, da strelja na divjega prašiča

Ta globoka povezanost pa zdaj ostaja le še boleč spomin. V nedeljo se je Azrina zgodba tragično končala, ko jo je lovec zamenjal za divjega prašiča in ustrelil.

»Prepričan sem bil, da streljam divjo svinjo. Sem pogledal z dvogledom, imam dober dvogled, imam na puški dober daljnogled, vidim dobro,« sa danes brani lovec Drago Žunko iz Lovske družine Gornja Radgona.

Lovec trdi, da je streljal na divjega prašiča na njivi, oddaljenega 200 metrov. Lastnica pravi drugače. 

»Kako je lahko divja svinja, na 50-ih metrih si stal, pa si ustrelil. Plus tega imaš daljnogled gor. 

Lovci bi mogli razločiti, po toliko kilometrine, kaj je, ali je divja svinja ali je domača svinja,« je jasna lastnica.

Zagovarja svoj strel

Lovec, ki je sprožil strel, svojo odločitev zagovarja kot del odgovornosti do lovstva in zaščite kmetijstva. 

Pravi, je bil prepričan, da gre za divjega prašiča, ki na njivah pogosto povzroča veliko škode. 

»Še enkrat pravim, obžalujem, ker je bil ljubljenček, če bi to vedel, ne bi tega naredil,« je jasen lovec Žunko.

Dogodek zdaj preiskuje tudi policija, ki preverja vse okoliščine streljanja. 

Pretresen tudi sin Anej

Lastnica se težko spopada z bolečino, močno prizadet je tudi njen sin Anej, ki se na svoj način sooča z izgubo. Azri v spomin je napisal ganljivo sporočilo in narisal risbico.

»Na hladilnik sem jo dal pa se bom vedno nje spominjal, ker je bila edinstvena zame in se je bom vedno spominjal,« pretresen razlaga Anej.

Azrina zgodba je za družino več kot le boleč spomin. 

Suzana upa, da bo ta tragični dogodek opozorilo lovcem, da so njihova dejanja pomembna in napake nepopravljive.