Evropska komisija je Hrvaški prižgala zeleno luč na poti v schengen. Slovenija to politično odločitev obžaluje. Kaj pa menijo prebivalci Slovenije, ki živijo ob meji s Hrvaško?

Hrvaška naj bi izpolnjevala tehnične pogoje za vstop v schengensko območje. Pozitivno oceno je po skoraj štiriletni evalvaciji izpolnjevanja meril podala odhajajoča komisija predsednika Jean-Clauda Junckerja.

Končno odločitev o tem, ali Hrvaška lahko vstopi v schengen, sprejele članice Evropske unije s soglasjem. Po neuradnih napovedih vstopa še ne gre pričakovati tako kmalu.

Glede vstopa Hrvaške v schengensko območje je skeptičnih več držav članic Evropske unije. Med njimi so Slovenija, Nemčija, Francija in Nizozemska.

Mednarodni mejni prehod Gruškovje

V leskovški civilni iniciativi se bojijo, da schengen težav ne bo rešil

Civilna iniciativa ob regionalni cesti proti mejnemu prehodu Zgornji Leskovec zahteva rešitev problema neznosne prometne gneče.

Janez Baniček iz civilne iniciative v Zgornjem Leskovcu in okolici je povedal, da kolone vozil pred mejnim prehodom Zgornji Leskovec segajo tudi tri kilometre daleč: »Najhuje je ob vikendih, začne se že v petek ponoči. Takrat je tu nemogoče spati in živeti, saj je tako, kot bi bil na tržnici. Največja gneča je julija in avgusta, a tudi že prej in kasneje.«

Baniček je povedal, da so prebivalci ob regionalki pričakovali, da se bo po odprtju spodnjepodravske avtoceste stanje izboljšalo: »V bistvu pa je dosti slabše. Prej so turisti izbirali staro cesto, zdaj prehod brez vinjete tam ni več mogoč. To je verjetno največja napaka. Leta in leta smo čakali, da bomo na boljšem, zdaj pa smo najmanj desetkrat na slabšem kot prej

Janez Baniček

Prebivalci ob prometni leskovški regionalki so pločnike, brezvinjetni prehod v Gruškovju in umik tabel, ki tranzitne turiste usmerjajo v Zgornji Leskovec, zahtevali že s protestom. »A zgodilo se ni nič, razen dveh košev za smeti pri bivši gostilni Vrček. Tudi upanja ni, da bi se kmalu kaj premaknilo. Obljubljenih 600 metrov pločnika v Zgornjem Leskovcu je sicer nujno potrebna rešitev za strnjeni del naselja in okolico šole. Ostali pa, ki živimo dva kilometra stran, bomo na istem. Spet ne bomo mogli na cesto, ne bomo mogli po krmo, zgodba bo enaka,« je dejal Janez Baniček.

Vstopa Hrvaške v schengen se Janez Baniček ne veseli preveč: »Mislim, da s tem naših težav ne bo konec. Prometa bo enako ali več kot zdaj, samo hitrejši bo.«

Videmskega župana motijo nedorečenosti in »cincanje«

Župan Občine Videm Branko Marinič civilno iniciativo podpira: »Na avtocestnem odseku Draženci-Gruškovje, ki so ga namenu predali lani, in mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje je prometna gneča predvsem v poletnih mesecih, pa tudi sicer, neizmerna. Uporabniki cest pač iščejo poti, po katerih bi mejo prestopili hitreje. Nekaj je takih, ki se izogibajo plačilu cestnine. Država pa ni storila tega, kar bi morala: morala bi poskrbeti, da bi ob mejnem prehodu v Gruškovju mejo mogoče prestopiti tudi brez vinjete.«

Lokalne ceste od Rogatca do Zavrča so zato zelo obremenjene, je dodal videmski župan: »Ceste, zgrajene za lokalni promet, nikakor ne prenesejo takšnega prometa, kot se zgosti v poletnih mesecih, ob večjih praznikih. Z državo se dogovarjamo, da bi vendarle namenila nek denar za ureditev državne ceste skozi Videm pri Ptuju do mejnega prehoda Zgornji Leskovec.«

Leskovčani si želijo predvsem pločnika v bližini tamkajšnje osnovne šole, čeprav tudi ta vseh težav seveda ne bi rešil. Branko Marinič je zagotovil, da bo Občina Videm svoj del sredstev za ureditev pločnika in v paketu tudi druge infrastrukture v naslednjem občinskem proračunu zagotovila: »Prepričan sem, da bo to storila tudi država. Res pa se v državnem proračunu postavka za mrežo državnih cest z 280 znižuje na okoli 200 milijonov, kar se bo verjetno odražalo tudi pri nujno potrebnih delih na tem našem odseku ceste.«

Videmski župan je opozoril, da je vstop Hrvaške v schengensko območje le ena od možnih rešitev težav: »Cincanje in nedorečenosti okrog izpolnjevanja pogojev za vstop Hrvaške v schengen sta seveda drugo vprašanje. Mi si tega želimo, upamo, da bo Hrvaški vstop uspel.« Prepričan je namreč, da bi promet takrat tekel bolj tekoče.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Nekdanje hrvas… (nepreverjen)

bi spet postale hrvaske ... .

Starejše novice