Meteorski dež bo v prihodnjih dneh doživel vrhunec.

Spet prihaja za nekatere težko pričakovan teden v letu, ko bo na nebu možno videti večje število utrinkov v eni noči. Najbolj znan meteorski roj bo namreč v začetku prihodnjega tedna dosegel vrhunec.

Največ meteorjev bo mogoče videti v noči s ponedeljka, 12. avgusta, na torek, 13. avgusta, a bo večji izziv predstavljala zelo svetla Luna, zaradi nje bo namreč mogoče videti le zelo svetle utrinke (bolide).

Opazovanje na Pohorju

Tudi letos bo v primeru jasnega vremena društveno opazovanje meteorskega roja Perzeidov organiziralo Astronomsko društvo Orion. Opazovanje bo potekalo v noči z 12. na 13. avgust na Šmartnem na Pohorju na travniku, na katerem se sicer odvija Messierjev plus marathon.

»Travnik se nahaja slabih 300 m zahodno od šolskega igrišča in južno od ceste Šmartno na Pohorju-Trije kralji, takoj za z žico ograjenim travnikom. Parkiranje je možno izključno na bankini ceste,« so sporočili na Facebook strani društva.

Opazovanje meteorskega dežja se bo pričelo ob 21. uri.

Meteorskih rojev je sicer več, na leto lahko tudi kar do 50. Toda po navadi smo pozorni le na tistega v avgustu, ki je tudi najmočnejši - roj Perzeidov.

Gre za nebesni pojav, kjer iz točke, imenovane radiant, navidezno izvira večje število meteorjev. Glede na ozvezdje, v katerem se pojavijo oziroma se nahaja radiant, se tudi imenujejo. Tako se radiant omenjenega nahaja v zvezdni konstelaciji Perseus.

Zakaj goreči repi?

»Kometi, ki krožijo okoli sonca, puščajo za sabo veliko delcev in če Zemlja na svoji poti okoli sonca zaide skozi te delce, ki jih strokovno imenujemo meteorsko oziroma meteoroidno vlakno, se število delcev, ki trčijo z Zemljino atmosfero, poveča. Ti delci so seveda različno veliki, kar pomeni, da majhni zgorijo takoj in pri tem tudi zableščijo, medtem ko večji delci skozi Zemljino atmosfero potujejo dlje časa in povzročijo daljši sij v obliki gorečega repa. Pri tem pa ne gre za izgorevanje teh delcev, temveč se zaradi trenja zrak okoli njih tako zelo segreje oziroma ionizira, da se poveča sij, kar nam daje iluzijo goreče sledi,« je za Mariborinfo pred časom pojasnil Igor Žiberna. Večji delci, ki jih splošno imenujemo meteoridi, lahko padejo tudi na Zemljino površje.

Meteorid, ki zaide v Zemljino atmosfero in zažari, se imenuje meteor, če pa ta doseže Zemljino površje pa meteorit. Ob padanju se mu masa izjemno zmanjša. Tako je lani Žiberna opozoril na leto 2013 in padec meteorita nad Ural - temu se je od od vstopa v Zemljino atmosfero do trka s površjem premer zmanjšal z 20 metrov na 40 centimetrov.

Kje je najlepši pogled?

Takšne pojave je najboljše opazovati izven mesta, kjer je manj svetlobnega onesnaženja, nebo pa dovolj odprto, da dodobra doživimo nebesni pojav. Vidljivost je boljša tudi, če se povzpnemo na kakšno vzpetino oziroma višje ležeč kraj, kjer v bližini ni svetlobnih onesnaževalcev, kot so v nižje ležečih naseljih.

  • zaid Sonca: 20:13 po srednjeevropskem poletnem času
  • konec meščanskega mraka: 20:46 po srednjeevropskem poletnem času
  • konec navtičnega mraka: 21:28 po srednjeevropskem poletnem času
  • zaid Lune: 2:30 po srednjeevropskem poletnem času
  • konec noči: 3:48 po srednjeevropskem poletnem času
  • osvetljenost Lune okoli polnoči: 93,8 odstotkov.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice