Se kdaj ozrete v nebo in se vprašate, ali kaj zre nazaj? To je preteklost.

December, 1995. Vesoljski teleskop Hubble je deset dni zapored snemal majhno, temno območje vesolja, ki je bilo domnevno prazno in nasploh nezanimivo. V opazovanem območju je takrat odkril več kot tri tisoč galaksij.

Motiv je dobil ime »Hubblovo globoko polje« (Hubble Deep Field), in prestavlja - kolikor lahko predvidevamo - 24-milijoninko nočnega neba. Fotografija je osupnila vso astronomsko skupnost - v Hubblovem polju so namreč odkrili več kot tri tisoč žarečih pack, ki predstavljajo vesoljske objekte, in skoraj vsi so galaksije.

Hubblovo globoko polje je po mnenju večine astronomov ena izmed najbolj pomembnih fotografij, ki jih je človeštvo kadarkoli posnelo. Znanstvenikom je ponudilo pomemben vpogled v zgodovino vesolja in dodatno potrditev, da se s širjenjem vesolja objekti, ki so od Zemlje bolj oddaljeni, od te oddaljujejo hitreje, kot tisti, ki so ji bližje.

Do tega sklepa so znanstveniki prišli z opazovanjem tako imenovanega rdečega premika svetlobe, ki so ga opazili pri številnih manj svetlih objektih v Hubblovem globokem polju. (Vsako povečanje valovne dolžine se imenuje »rdeči premik« - nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, ponavadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.)

Oktober, 1998. Nastala je še ena, podobna fotografija. Tokrat Hubblovo južno globoko polje (Hubble Deep Field South), ki je potrdila astronomsko teorijo kozmološkega principa. Ta pravi, da je vesolje homogeno in izotropno, kar pomeni, da naj bi opazovalec pri pogledu v katerokoli smer večidel videl domala enak prizor. 

Januar, 2004. Teleskop je fotografiral za polovico večjo regijo vesolja kot leta 1995. Tako je nastalo Hubblovo utragloboko polje (Hubble Ultra-Deep Field). Gre za pogled več kot 13 milijard svetlobnih let »v preteklost«. Videti je galaksije, ki so nastale nekaj milijard po Velikem poku - dogodku, ki je po prepričanju znanstvenikov sprožil širjenje vesolja. V Hubblovem ultraglobokem polju je najti približno deset tisoč galaksij. Leta 2012 je bilo to število dopolnjeno, čeprav je bilo snemano območje za petino manjše od prejšnjega.

Hubblovo ultragloboko polje je mozaik stotine slik, ki so bile posnete skozi stotine ur opazovanja s Hubblovim vesoljskim teleskopom med septembrom 2003 in januarjem 2004. Skozi leta so podobo večkrat posodobili, novejše različice pa so uporabljale različne valovne dolžine svetlobe ali tehnike slikovne obdelave, s pomočjo katerih bi lahko znanstveniki izvlekli nove podrobnosti.  

Zadnja posodobitev podobe je plod skoraj treh let dela, ki ga je opravila skupina astronomov pod vodstvom Inštituta za astrofiziko Kanarskih otokov. Sliko so »poglobili« s tehniko slikovne predelave ABYSS, s pomočjo katere so lahko prepoznali tudi nizke in površinske svetlobe.

Za izdelavo slike je skupina raziskovalcev pod vodstvom Alejandra Borlaffa uporabila izvirne slike Hubblovega vesoljskega teleskopa. Z izboljšanimi postopki združevanja slik so lahko »odkrili« veliko količino svetlobe iz zunanjih območij največjih galaksij v Hubblovem ultraglobokem polju. Obnovitev manjkajoče svetlobe, ki jo oddajajo v zvezde v teh območjih, je pokazala, da nekatere galaksije v premer sežejo tudi dvakrat več, kot je bilo domnevano. 

Po domače. S tehniko lahko izvlečejo »izgubljeno« svetlobo; ki ni bila zajeta v prejšnjih izdajah. Temno siva barva prikazuje novo svetlobo, ki je bila najdena v okolici galaksij, medtem ko je svetlejša siva prikaz »šibkejše« svetlobe, ki jo oddaja več kot 100 milijard zvezd.

Tako slika prikazuje podobo našega vesolja, ki obsega približno 13 milijard svetlobnih let. Daleč. Pravzaprav, najglobje v vesolje doslej. Za primerjavo. Naša galaksija je široka približno 100.000 svetlobnih let.

Morda ne tako elegantno in Instagramu prijazno kot prejšnje izročitve, pa vendar - najnovejša različica vsebuje bolj dragocene informacije. Med drugim kaže, da imajo številne galaksije skoraj dvakrat večji premer, kot je bilo predhodno izmerjeno.

Brez dvoma lahko rečemo, da je človeško znanje o vesolju omejeno tako s sredstvi, s katerimi lahko vesolje raziskuje, kot tudi oblikami in obsegom informacij, ki jih o vesolju človek lahko sprejme in, predvsem, razume. Nobena številka ne ponazarja velikosti vesolja in hkratne majhnosti človeka bolj, kot 10.000 galaksij v okvirčku, ki na nebu zaseda nekje toliko prostora, kot kaplja v morju.

Lara Turk

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice