V paviljonu Expano je danes potekal Festival računalništva in sodobnih komunikacij (FRISK), ki je povezal tehnološke navdušence, ponudil zanimive razprave ter predstavil globalne trende na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Dogodek, katerega organizator je informacijska točka Europe Direct Pomurje, je bil tokrat v celoti posvečen tehnologiji 5G.

O razvoju in bližajočem se prihodu tehnologije, ki bo oblikovala našo prihodnost, ter priložnostih, ki jih ponuja, so v okviru razprav, razdeljenih na tri vsebinske sklope, spregovorili Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Marjan Turk iz Direktorata za informacijsko družbo in informatiko na Ministrstvu za javno upravo, Boštjan Godler iz podjetja Iskratel, Pavel Kralj iz podjetja Telekom Slovenije ter Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Štefan.

Razvojni preskok: od samodejne vožnje in e-zdravja do interneta stvari

Razvojni preskok na omrežje 5G bo po pojasnilih udeležencev pomenil predvsem nizko zakasnitev mobilnih komunikacij, kar bo močno spodbudilo razvoj samodejne vožnje in e-zdravja ter široko odprlo vrata internetu stvari.

V primerjavi s trenutno tehnologijo bo omrežje 5G potrebovalo manjše bazne postaje, a v večjem številu oziroma na manjših razdaljah – omrežje bo z njimi torej gosteje posejano. 

Priprav se je že lotila tudi Evropska unija, ki se je zavezala, da bodo države članice do konca leta 2020 v vsaj enem večjem mestu v državi zagotovile komercialne storitve 5G.

Evropska komisija od držav članic zahteva, da do prihodnjega leta podelijo pionirske frekvence za tehnologijo 5G in mobilnim operaterjem zagotovijo 1GHz širine. Javni razpis novih frekvenc za mobilne komunikacije je predviden v prvi polovici leta.

Prve komercialne storitve 5G v Sloveniji do konca leta 2020

Kot je v uvodnem segmentu dogodka povedal vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, so po vsej Evropski uniji doslej vzpostavili že 60 testnih točk in frekvenc. Prav tako so zasnovali 11 čezmejnih transportnih koridorjev, v katerih bodo potekala testiranja povezanih vozil. Pred komercialnim prihodom omrežja 5G so stekle številne raziskave, katerih prve konkretne rezultate pričakujejo v prihodnjem letu.

Sama hitrost prehoda na tehnologijo 5G po njegovih besedah ni odvisna le od Evropske komisije, temveč predvsem od gospodarstva in vlaganj vanjo. Ob tem izpostavlja, da imajo nekatere države, na primer Kitajska, v primerjavi z Evropo rahlo prednost v zaprtem trgu.

»Ali je v Evropi torej smiselno povsem odpreti vrata ali pa upoštevati določene specifike,« se sprašuje Stančič. Marjan Turk iz Direktorata za informacijsko družbo in informatiko je vsekakor prepričan, da mora EU strniti vrste in domačim ponudnikom omogoči vsaj približno enake konkurenčne pogoje, kot jih uživa denimo kitajska multinacionalka Huawei.

V Sloveniji prve komercialne storitve 5G sicer lahko pričakujemo do konca leta 2020, ocenjuje predstavnik Ministrstva za javno upravo.

Za 5G sprva predvsem nadgradnje obstoječe infrastrukture

Kako potekajo priprave na prihod novega omrežja, sta opisala še predstavnika slovenskih mobilnih operaterjev. Kot je dejal Boštjan Godler, pri Iskratelu želijo biti vodilni pri uvajanju novih tehnologij v prakso na področju industrije, transporta in energetike ter v ta namen iz meseca v mesec večajo število domačih in tujih partnerjev. 

Pri največjem operaterju Telekom stavijo predvsem na bogate izkušnje s tega področja; Pavel Kralj zagotavlja, da bodo pred komercialnim zagonom 5G zaprosili za testne frekvence, v pričakovanju frekvenčne dražbe pa so menda že identificirali tudi nekaj ključnih partnerjev v industriji.

5G bodo operaterji, kot kaže, vpeljali predvsem z nadgradnjo obstoječe infrastrukture, ker bo omrežje gostejše, pa glede na potrebe pričakujejo tudi nove gradnje. Končni uporabniki naj bi prednosti 5G občutili predvsem v obliki nižje zakasnitve (1 milisekunda). 

Eksponentna rast človeškega znanja

Dogodek je z zanimivim predavanjem na temo 5G in umetne inteligence sklenil Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Štefan. Ta je med drugim spregovoril o eksponentni rasti človeškega znanja ter informacijsko komunikacijsko tehnologijo izpostavil kot nosilca razvoja človeške civilizacije. Z njo je pred nami nesluten razvoj, pravi, a obenem opozarja, da je ključno stroki prisluhniti tudi glede morebitnih nevarnosti razvoja in uvajanja umetne inteligence.

FOTO: Jure Banfi

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice