Podnebne spremembe predstavljajo enega najpomembnejših izzivov našega časa. Med drugim se odražajo v pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih, naravnih katastrofah in postopnih spremembah okolja, kot je segrevanje ozračja.
Naštete okoljske spremembe vplivajo tudi na ljudi, ki v njem živimo. V tem oziru se najpogosteje izpostavljajo vplivi na telesno zdravje, šele nedavno pa so raziskovalci začeli opozarjati tudi na vplive na duševno zdravje.
Ti so lahko neposredni, kar pomeni, da osebe, ki so same izkusile travmatične dogodke, povezane s podnebnimi spremembami, poročajo o težavah na področju duševnega zdravja.
Lahko pa so vplivi na duševno zdravje tudi posredni, pri čemer osebe z razdalje, na primer preko spremljanja medijev, opazujejo dogodke, povezane s podnebnimi spremembami in jih pričakujejo tudi v prihodnje.
Tovrstne odzive povzema izraz podnebna anksioznost (angl. climate anxiety), ki se nanaša na anksioznost oziroma tesnobo, povezano s podnebnimi spremembami in pretečo nevarnostjo naravnih katastrof.
O relativno novem pojavu smo se pogovarjali z Urško Smrke in Nejcem Plohlom, raziskovalcema na področju psihologije na Univerzi v Mariboru.
Podnebna anksioznost lahko vpliva na posameznikovo funkcioniranje
Podnebna anksioznost ni nujno slaba, saj lahko posameznika motivira, da v svoje vedenje vpelje okolju prijazne spremembe, razlagata Smrke in Plohl.
»Problematična postane šele, ko začne ovirati posameznikovo spanje, delo in splošno funkcioniranje ter vodi do izrazitih občutkov nemoči in obupa, kar pogosto spremlja tudi pasivnost. Ker je pojav dokaj nov, povsem zanesljivih podatkov o njegovi pogostosti še ni, vendar dosedanji rezultati kažejo na to, da naj bi vsaj vsaka četrta ali peta oseba bila zelo zaskrbljena zaradi podnebja,« poudarjata Smrke in Plohl.
Pri tem pa dodajata, da je ta delež še precej višji med mladimi, ki so v preteklih raziskavah izkazovali najvišje ravni podnebne anksioznosti.
Kako se spoprijeti s podnebno anksioznostjo?
Raziskovalca na področju psihologije Urška Smrke in Nejc Plohl razlagata, da lahko podnebno anksioznost ublažimo na različne načine, vendar so najbolj konstruktivni načini tisti, ki zmanjšajo skrbi, vezane na podnebje, hkrati pa posameznike spodbudijo k prookoljskemu vedenju.
Med takšne strategije sodijo:
- Diskutiranje in odprto izražanje čustev, povezanih s podnebnimi spremembami: Priznavanje negativnih občutkov in individualno ali skupinsko izražanje teh občutkov lahko delujeta razbremenilno, hkrati pa nas lahko zbližata z drugimi, ki se soočajo s podobnimi občutki.
- Vključevanje v skupine, nudenje in prejemanje opore: Socialna opora, podobno kot v drugih kontekstih, tudi v primeru podnebne anksioznosti zmanjšuje tesnobo. Blagodejne učinke lahko ima tudi vključevanje v razne organizacije, še posebej takšne, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja.
- Podnebni aktivizem, z okoljem povezano prostovoljstvo in splošno prookoljsko vedenje: Vedenje, kot je aktivistično udejstvovanje, lahko zmanjša občutke anksioznosti, poveča občutke povezanosti z drugimi, hkrati pa lahko vodi do oprijemljivih izidov, ki koristijo okolju.
- Iskanje pomoči pri strokovnjakih s področja duševnega zdravja: V kolikor je zaskrbljenost glede podnebnih sprememb tako močna, da ovira vsakodnevno delovanje, je priporočljiva pomoč usposobljenih svetovalcev ali terapevtov s področja duševnega zdravja.
Raziskovanje podnebne anksioznosti v Sloveniji
Pojav podnebne anksioznosti v Sloveniji še ni dobro raziskan.
V skladu s tem raziskovalci Univerze v Mariboru izvajajo raziskavo o dejavnikih in izidih podnebne anksioznosti med mladimi.
Namen raziskave je namreč na vzorcu mladih, starih od 18 do 24 let, proučiti ustreznost slovenskih prevodov vprašalnikov o podnebni anksioznosti ter povezave med tem pojavom in različnimi dejavniki ter izidi.
»S tem želimo prispevati k proučevanju omenjenega področja in njegovi večji prepoznanosti v slovenskem prostoru,« zaključujeta raziskovalca Urška Smrke in Nejc Plohl.
Vse zainteresirane tako vabita, da izpolnijo vprašalnik in pripomorejo k preučevanju podnebne anksioznosti pri nas. Povezava do spletne raziskave: https://1ka.arnes.si/a/62a90fe7.
Starejše novice
