Na Poljskem že mesec dni kljub omejitvam gibanja potekajo množični protesti proti novem zakonu, ki skoraj v celoti prepoveduje splav. O dogajanju smo govorili z mlado poljsko aktivistko Alexandro, ki nam je razložila globlji pomen celotne situacije.

Vprašanje splava na Poljskem že nekaj let zbuja velike polemike. Prav zato so bili projekti za poostritev zakona o splavu dolgo časa odlagani. Doslej je bil zakonit le v treh primerih: če je bilo ogroženo zdravje ali življenje matere, v primeru hudih okvar ploda ali če je bila nosečnost posledica posilstva ali incesta.

»To je prekleta drama«, »Smrt je v rokah fanatikov«

Prvi predlogi za priznanje splava zaradi okvare ploda kot neustavnega so bili objavljeni leta 2017. Od takrat se Poljaki borijo za svoje temeljne pravice, poljsko ustavno sodišče pa je kljub temu 22. oktobra 2020 sprejelo zakon, ki prepoveduje splav iz embriopatoloških razlogov.

Teoretično to pomeni, da bo splav zakonit le še v primeru posilstva, praktično pa konec zakonitega splava za Poljakinje, saj bodo morale otroka roditi tudi, če ta glede na diagnozo umre nekaj ur po rojstvu.

Ta brutalna, kruta odločitev je rezultat politične igre vladajoče stranke, je prepričana mlada poljska aktivistka Alexandra, s katero smo govorili o protestih, ki so se iz ulic že nekoliko premaknili na splet.

»Svoboda«

»Ta odločitev bo resnično vplivala na naše življenje. Morate razumeti, da je dostop do kontracepcijskih sredstev na Poljskem eden najslabših v Evropi. Niti osnovne spolne vzgoje nimamo v šolah! Poleg tega klavzula o vesti omogoča zdravnikom, da pacientkam zavrnejo predpisovanje kontracepcijskih sredstev. V zadnjih mesecih so človekove pravice na Poljskem izgubile svojo vrednost, pogoste kršitve pravne države pa so to le še okrepile,« opozarja.

Prepričana je, da je vlada epidemijo izkoristila v svoj prid in sprejela zakon v času, ko ljudje zaradi omejitev gibanja pravno ne bi smeli na ulice: »Vladajoča stranka PiS (Pravo in pravičnost), ki je povezana s Cerkvijo, je to storila na strahopeten način – namesto, da bi šla po običajni zakonodajni poti, kar pomeni glasovanje v parlamentu, je šla na marionetno ustavno sodišče, sestavljeno iz strankarskih pajdašev.«

»Sodišče je presodilo, da je zakon protiustaven. To pomeni, da bodo ženske in vse druge nosečnice prisiljene roditi deformirane plodove, nezdružljive z življenjem. Predstavljajte si, da bi devet mesecev nosili plod brez možganov ali lobanje, ob tem pa bi vedeli, da bo rojstvo prineslo samo smrt,« še dodaja.

"Splav brez meja"

Odločitev ustavnega sodišča je sprožila množične proteste po vsej državi, poljski predsednik Andrzej Duda pa je v parlament vložil osnutek zakona o splavu, v skladu s katerim bi bila prekinitev nosečnosti možna tudi v primeru smrtonosnih deformacij zarodka. Vendar pa protestniki predlog predsednika države zavračajo, saj zahtevajo splošno sprostitev omejitev glede splava.

Protestov se je kljub omejitvam zbiranja zaradi epidemije udeležilo več sto tisoč ljudi in so potekali po vsej državi.

»Zaskrbljena sem«

Vlada ne priznava LGBT kot ljudi, ampak jih smatra kot ideologijo

Mlada aktivistka nam je še zaupala, da imajo trenutni protesti še veliko globlji pomen, kot samo nasprotovanje proti sprejetju zakona o splavu.

Pravi, da je Poljska zelo konservativna država in je vedno bila. Politika naj bi bila zelo povezana s Cerkvijo in ta ima nanjo ogromen vpliv. Andrzej Duda, ki je od leta 2015 predsednik države, letos avgusta pa je bil ponovno izvoljen, prav tako pripada vladajoči stranki.

»Odkar so prevzeli oblast leta 2015, javno nasprotujejo LGBT skupnosti in vse skupaj je šlo tako daleč, da na Poljskem, ki je del Evropske unije, leta 2020 živimo v državi, katere vlada ne priznava LGBT kot ljudi, ampak jih smatra kot ideologijo. Nekaj mest se je celo opredelilo kot 'free LGBT zones', kar pomeni, da tam geji in ostali pripadniki skupnosti niso dobrodošli,« dodaja.

Vlada je že leta 2016 nameravala popolnoma prepovedati splav

»V našem parlamentu govorijo o ženskah le kot gospodinjah, ki bi morale biti doma in skrbeti za otroke,« pripoveduje 22-letna Alexandra.

Prvega protesta se je udeležila že leta 2016, ko je vlada nameravala popolnoma prepovedati splav.

»Bilo je oktobra in bil je ponedeljek. Tisti dan smo poimenovali 'Black Monday' – črni ponedeljek. Šli smo na ulice, oblečeni v črno in protestirali proti odločitvi vlade. Hoteli so nas prestrašiti z grožnjami, vendar nas niso. S protestom smo dosegli, da so sprejeli zakon, ki je veljal do letos, kjer lahko ženska splavi, če je posiljena, če je plod poškodovan ali če je materino življenje ogroženo.«

Od tabu teme k spremembi miselnosti

Pripoveduje, da se je takrat veliko državljanov strinjalo s tem zakonom, ker so še vedno vzgojeni v katoliškem duhu, govor o splavu pa je bil zanje tabu tema.

»V teh štirih letih, ki so minila od takrat, se je ozaveščenost o pravicah žensk in o problemu pojskega zakona o splavu precej povečala,« še pravi.

»Revolucija je ženska.«

»Ljudje vidijo, kako imajo ostale države Evropske unije urejen zakon o splavu in kako je pri nas skoraj prepovedan. Vedno bolj se zavedajo, da bi vsak moral imeti besedo o svojem življenju in pravico odločanja. Počasi se miselnost, ki je tako globoko zakoreninjena v poljski kulturi, spreminja. Tudi sama sem vzgojena po vrednotah naše katoliške kulture, vendar je moja družina bolj liberalna. Še vedno se borim s tem, kar sem bila naučena,« je jasna.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice