Ob tretji uri ponoči bomo urine kazalce prestavili za eno uro nazaj in tako prešli na zimski čas, usklajen s Soncem.

Kot poroča STA, se evropske države ne morejo uskladiti glede ukinitve prestavljanja ure, zato bomo kljub drugačnim napovedim dva različna časa imeli še do nadaljnjega.

Slovenci smo začeli uro premikati leta 1983. Da vsako zadnjo nedeljo v oktobru uro premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknemo za eno uro naprej na poletni čas, smo dokončno določili leta 2006.

Premikanje ure so uvedli, da bi s kasnejšim prižigom luči bolje izkoristili dnevno svetlobo in tako prihranili energijo. S tem ukrepom naj bi se zmanjšalo število prometnih nesreč in kriminalnih dejanj, pozitivne učinke pa naj bi beležilo tudi gospodarstvo.

Vendar pa ima ukrep tudi nasprotnike. Mnogi so prepričani, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi ter poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje.

Evropejci se ne morejo odločiti, ali bi imeli zimski ali poletni čas

Evropski poslanci so februarja lani sprejeli resolucijo, s katero so od Evropske komisije zahtevali, da temeljito preuči učinke premika ure dvakrat letno in pripravi predlog sprememb, če bodo te potrebne. Čeprav so evropski poslanci predlagali, da bi uro zadnjič premikali prihodnje leto, je sprejemanje nove ureditve v slepi ulici. Države se namreč niso mogle uskladiti, ali bi se odločile za zimski ali za poletni čas.

Nekatere evropske države ure že sedaj ne premikajo. Ciprski Grki, recimo, kazalce prestavljajo na zimski čas, ciprski Turki pa ne. Na enem otoku tako veljata dva različna časovna pasova. Še zanimivost: države, ki so se odločile za premikanje kazalcev, tega ne storijo nujno na isti dan.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice