Dve tretjini hrvaških državljanov meče hrano stran, medtem ko jih le pet odstotkov to dojema kot ekološki problem.
Najpogostejši razlog za takšno početje je prevelika količina pripravljene hrane, je pokazala nedavna raziskava. Zavržena hrana prispeva do deset odstotkov toplogrednih izpustov.
Skoraj dve tretjini Hrvatov meče hrano stran, pri čemer jih dobra četrtina oziroma več kot milijon ljudi to počne najmanj enkrat teden, je pokazala raziskava za Dukatov projekt Hrana se ne baca (Hrane se ne meče stran), ki so jo na Hrvaškem predstavili ta teden.
Tri četrtine Hrvatov se zaveda podnebnih sprememb in vpliva človekovih dejavnosti nanje.
Slabih 40 odstotkov jih zna pojasniti vpliv zavržene hrane na podnebne spremembe, le pet odstotkov pa to dojema kot ekološki problem, kažejo rezultati raziskave, ki jih je povzel Večernji list.
Nadalje je 66 odstotkov državljanov zaskrbljenih zaradi problema zavržene hrane, 64 odstotkov pa kot glavni razlog za takšno početje navaja preveliko količino pripravljene hrane.
V primerjavi z letom 2023, ko je Dukat izvedel prvo tovrstno raziskavo, se je sicer znatno zmanjšalo odmetavanje hrane v kategoriji mleka in mlečnih izdelkov, in sicer za 11 odstotnih točk.
