Še vedno odmeva nedavni primer spolne zlorabe 13-letne mladoletne deklice, ki jo je 23-letni stric zlorabil med božično-novoletnimi prazniki.

Po pojasnilih Okrožnega državnega tožilstva je storilec v priporu, grozljiva vest o spolnem napadu na mladoletnico, ki je ob prvem incidentu štela le osem let, pa medtem pretresa javnost in nas sooča z vprašanjem, ali bi se sami v podobnem primeru sploh znali pravilno odzvati ter svojemu otroku ali bližnjemu nuditi potrebno oporo.

S specializantko psihoanalitične psihoterapije Tino Kralj smo se zato pogovorili o občutkih, ki spremljajo spolno zlorabo, in kako pravilno pristopiti k pogovoru z otrokom, podvrženem travmatskemu dogodku, da ne bi njegove stiske še poglobili.

V omenjenem primeru je žrtev o svoji stiski spregovorila pri 13 letih. Toliko časa je bilo potrebno, da se je razvil občutek, da lahko spregovori. Kot poudarja Kraljeva, je zdaj pomembno dekle predvsem zaščititi in ga ne izpostavljati še bolj. 

Ko otrok obmolkne, kdaj spregovorijo risbe, oblačila ali glasba

A kako sploh razbrati, da je otrok bil izpostavljen spolnemu nasilju? Prvi znak je nenadna sprememba v vedenju, razlaga naša sogovornica. Če je otrok na primer prej bil razposajen in vesel, se po zlorabi lahko zapre vase in neha komunicirati, ne vzpostavlja več očesnega stika ter se umika od vrstnikov. 

Prav tako je možno ravno nasprotno, torej da se zadeva izraža v obliki agresivnega vedenja. Spremembe so možne celo na fizični ravni, kjer se odražajo kot nočne more, prekinitve v spanju ali močenje postelje.

(Vir: si.aleteia.org)

Ker je travmatska izkušnja povezana z občutki sramu, krivde in nemoči, pa se velikokrat zgodi tudi, da otrok stisko izraža preko medija; risbe, igrač ali glasbe. Neverbalna komunikacija predstavlja neke vrste klic po pozornosti:

»V bistvu je to njegov govor, sporoča, da se nekaj dogaja z njim.«

(Vir: si.aleteia.org)
(Vir: si.aleteia.org)

Povrniti zaupanje v svet

Otrok v tovrstnem primeru zlorabe namreč doživi vdor v osebni prostor s strani nekoga, ki mu je zaupal. Sporočilo, ki ga s tem prejme, je: »Svet je nevaren.« Ravno zato je tako pomembno, da se žrtev izraža in da znova pridobi zaupanje v svet, opozarja Kraljeva. 

Velikokrat se namreč zgodi, da dogodek pri odraslih izzove zanikanje kot obliko obrambe, toda treba se je zavedati, da je otrokova resnica vedno absolutna resnica.

(Vir: si.aleteia.org)
(Vir: si.aleteia.org)

V prvi fazi staršem svetuje, naj otroka opazujejo in vzpostavijo ljubeč odnos, poln zaupanja, ki mu bo omogočal, da se odpre. Če tega ne zmore s starši, ker so čustveno preveč vpleteni, se bo morda zaupal komu drugemu, na primer prijatelju, sorodniku, učitelju ali vzgojitelju, razlaga psihoterapevtka ter dodaja, da je včasih v pomoč prav nevtralnost psihologa ali terapevta.

»Če se otrok zaupa, je pomembno da ga zaščitimo, da ga fizično odstranimo in mu ponudimo ta občutek varnosti, ki je bil izgubljen, da se z njim pogovorimo ter da otrok sam izrazi, kaj potrebuje in na kakšen način. Odrasli pa rešujemo zadevo posebej in otroka ne vključujemo, da ga ne bi izpostavili ali retravmatizirali.«

Pravne zadeve je torej treba reševati med odraslimi in otroke v njih vključevati čim manj. Smiselno pa je, da se tudi starši komu zaupajo, recimo prijatelju, sorodniku ali nevtralni osebi, kot je psiholog, terapevt oziroma socialni delavec. Poiščejo naj oporo – nekoga, ki bo razumel tudi njih.

(Vir: si.aleteia.org)

Vse se da rešiti

K sami razrešitvi travmatskih dogodkov medtem pristopimo s terapijo. 

»Gre za fragmentacijo. Pri travmatskem dogodku en del ostane nekje in se ga mora integrirati v celoto, zato da ni posledic v prihodnosti, tako na fizičnem kot na socialnem nivoju. Zato se dela terapija, da se lahko otrok skozi risbe in druge stvari izraža. Se pa v proces vključi tudi starše, saj morajo tudi oni to zadevo predelati,« svetuje specializantka psihoanalitične psihoterapije.«

Ob enkratnem dogodku je travmatična izkušnja sicer lahko velika, a jo je vendarle moč dokaj hitro razrešiti, brez poznejših posledic. Velikokrat pa gre za male travme in dlje časa trajajoča zadeva seveda zahteva tudi več časa za razrešitev. A kot ugotavlja Kraljeva, načeloma to pri otrocih, ko so slišani, steče dokaj enostavno.

Tagi

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice