Letos mineva 50 let, odkar je Američan Neil Armstrong, čigar ime je v svetu enako prepoznavno kot imena velikih skladateljev, vojskovodij, raziskovalcev in drugih velikih osebnosti iz zgodovine, kot prvi človek stopil na površje Lune.

Prav pristanek na Luni je dogodek, ki se je vtisnil v kolektivni spomin človeštva bolj kot skoraj vsi drugi. Za nameček dejanje izvira iz znanosti, in ne kot večina drugih iz geopolitičnih konfliktov človeštva, pa čeprav je bil tudi polet na Luno politično motiviran, podprt in del boja dveh sistemov, poroča STA.

»To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.«

Izjava je nastala 21. julija ob 3.56 po srednjeevropskem času, slavne in neštetokrat citirane besede pa je Armstrong izgovoril, ko je kot prvi človek v težkih astronavtskih škornjih stopil na Lunino površje, še poroča STA.

Astronavti ameriške vesoljske agencije Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins so v okviru misije Apollo 11 16. julija 1969 na raketi Saturn 5 poleteli v vesolje in se usmerili proti Luni. V njeno orbito so se utirili tri dni po vzletu, 20. julija 1969, to je 21. julija po srednjeevropskem času, pa sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na Zemljinem naravnem satelitu.

Šest ur in pol kasneje sta se ameriška astronavta v skafandrih odpravila na površje Lune. Po Luni sta se sprehajala dve uri in pol, nabrala vzorce prahu in kamenja, se fotografirala in zapičila ameriško zastavo, ki pa se je kasneje med poletom lunarnega modula podrla, še poroča STA.

Odprava Apolla 11 se je na Zemljo vrnila 24. julija. Po pristanku v Tihem oceanu so jih za tri tedne poslali v karanteno, 13. avgusta pa so se prvič pojavili v javnosti in bili nemudoma sprejeti kot narodni junaki.

Ključni dogodki osvajanja vesolja

Seznam nekaterih ključnih dogodkov pri osvajanju vesolja, ki ga je zaznamovala predvsem tekma med ZDA in tedanjo Sovjetsko zvezo za Luno:

  • oktober 1957 - Sovjetska zveza je v vesolje izstrelila prvi znanstveni satelit Sputnik 1, s čimer se je začela vesoljska tekma med Washingtonom in Moskvo,
  • november 1957 - V vesolje je na ruski raketi Sputnik 2 poletela psička Lajka, ki je kot prva žival obkrožila Zemljo,
  • april 1961 - Sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin je kot prvi človek poletel v vesolje. Uspelo mu je tudi obkrožiti Zemljo,
  • maj 1961 - Kot prvi Američan v vesolju je sledil Alan Shepard, ki pa mu ni uspelo obkrožiti Zemlje. Tedanji ameriški predsednik John F. Kennedy je napovedal, da bodo Američani še v istem desetletju pristali na Luni,
  • marec 1965 - Kot prvi Zemljan se je po vesolju deset minut sprehajal Rus Aleksej Leonov,
  • junij 1965 - V vesolju se je kot prvi ameriški astronavt sprehodil še Edward White,
  • februar 1966 - Sovjetsko vesoljsko plovilo Luna 9 brez posadke je kot prvo izvedlo mehak pristanek na Mesecu,
  • januar 1967 - Med testiranjem vesoljskega plovila v okviru misije Apollo 1 je izbruhnil požar, pri čemer so umrli trije ameriški astronavti, tudi Edward White. Požar je zanetila iskra,
  • december 1968 - Trije ameriški astronavti so v okviru misije Apollo 8 kot prvi ljudje zapustili orbito Zemlje, obkrožili Luno in se nato varno vrnili na Zemljo. Posneli so tudi fotografijo vzhajajoče Zemlje,
  • julij 1969 - Ameriški astronavt Neil Armstrong je v okviru misije Apollo 11 kot prvi človek stopil na površje Lune. Sledil mu je tudi Buzz Aldrin,
  • november 1969 - Na Luni je pristala posadka misije Apollo 12. Po površju Meseca sta se sprehodila Charles Conrad in Alan L. Bean,
  • april 1970 - Izstrelili so raketo v okviru misije Apollo 13, ki je imela težave zaradi eksplozije v rezervoarju s kisikom. Nameravali so pristati na Luni, a so jo zgolj obkrožili. Kljub težavam so srečno pristali na Zemlji. Med to odpravo je bil izrečen znameniti stavek: 'Houston, imamo problem',
  • 1971-1972 - Sledilo je še več odprav v okviru programa Apollo. Zadnja, imenovana Apollo 17, je v vesolje poletela decembra 1972. Dva astronavta sta se tudi sprehodila po površju Lune.

V Tehniškem muzeju odprli razstavo, posvečeno obletnici pristanka na Luni

V Tehniškem muzeju Slovenije so ob 50. obletnici človekovega pristanka na Luni odprli razstavo Človek na Luni. Razstava med drugim na ogled postavlja prispevke in dosežke slovenskih posameznikov, spomine ljudi in poročanja takratnih medijev, poroča STA.

Kot je za STA pojasnila soavtorica razstave Irena Marušič iz Tehniškega muzeja Slovenije, razstava predstavlja »slovenski pogled na ta dogodek vseh dogodkov«.

Kot prikazuje razstava, so bili slovenski mediji - od časopisov, revij, radia in televizije - polni vsebin na temo tega pomembnega dogodka. Med drugim so poročali o samem potovanju na Luno, o sestavi plovila, o astronavtih ter njihovem jedilniku, pa tudi o možnostih prenosa bakterij z Lune ter postopku vzpostavljanja karantene.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice