Novi časi, novi bend (foto: Vita Orehek).
Intervju z Neisho: Kako je zadnje leto in pol vplivalo na Neishino ustvarjalost? Česa se je naučila? In česa se najbolj veseli, ko bo vsega enkrat končno konec?

Neisha se je vrnila na radijske valove z uporniško skladbo Le vkup, pri kateri za kitarske linije skrbi Zoran Čalić, kitarist pri Big Foot Mami in nekdanja desna roka Gorana Bareta v hrvaških Majkah.

Njegova kitara zveni kot iz učbenika ameriškega južnjaškega rocka in ta bendovski pristop je rdeča nit nastajajoče plošče, ki bo izdatno koncertno promovirana v pokoronskem času.

Kako je zadnje leto in pol vplivalo na Neishino ustvarjalost? Česa se je naučila? In česa se najbolj veseli, ko bo vsega enkrat končno konec?

Le vkup, ki sta posnela s kitaristom Zoranom Čalićem, je po eni strani kljubovalna pesem spisana z dobro mero pozitivizma, po instrumentalni strani črpa iz DNK južnjaškega rocka. Ste že v štartu pristopili tej skladbi iz tega zornega kota?

»Komad govori o tem, da imaš pravico do svojega prav ... in pravico do tega, da če je nas veliko, ki se strinjamo in skupaj rezoniramo v tem svojem 'pravu'.

Moramo biti slišani in upoštevani, seveda, kadar ta naš 'prav' kontrira vsiljenemu 'pravu'. Glasba nas močno združuje v duhu in tega nam ne more nihče vzeti, zato pravi prva vrstica 'kar naj govorijo' ... 'bla bla bla’ ...

Saj imamo oči, da z njimi vidimo in beremo med vrsticami, in ušesa, s katerimi slišimo onkraj besed! 'Le vkup, z možgani na pašo, sami si darujmo svojo mašo, le če bomo zbrani in ubrani, najdemo se čist' na svoji strani,' to je apel v vsem samostojno razmišljujočim in prebujenim.

Glede glasbene podlage pa sem si zaželela komad 'v glavo', s katerim podoživljam funk rock koncertne izvedbe Planet za zadet, ki me je krstil kot solistično izvajalko jeseni leta 2005.«

Zoran pravi, da je že dolgo oboževalec vaše glasbe, a do zdaj, kljub dolgoletnemu poznanstvu, nista sodelovala. Kdo je komu predlagal sodelovanje?

»Seveda, sva se že 'povohala' za časa snemanj plošč za Big Foot Mamo - kot klaviaturistka in pomožni vokal sem sodelovala na dveh njihovih albumih in večkrat tudi na večjih koncertih.

Občasno sva se dobivala pri meni in naštudirala krajši blues repertoar ter preigravala moje komade. Za tole ploščo sem ga v štartu želela angažirati kot studijskega kitarista.

Po eni strani sem želela, da bi stopil iz svoje zone udobja, po drugi pa da ima prostor za nažiganje riffov, kar mu v osnovi najbolj odgovarja. Tako sem ga postavila ob bok Dadu Marinkoviću na bobnih in Robertu Vrbančiću na basu. Pesem Le vkup je z njim res dobila pridih južnjaškega (southern) rocka in všeč mi, da v njem prednjači kitara.

Zdi se mi, da prav fino vsi inštrumenti vsedejo pod moj vokal.«

Z novim spotom prihaja nova glasbena in vizualna podoba ... ki namiguje na nove čase?

»Mislim, da je to bolj 'flashback' na 'blond' čase izpred dobrih deset let. Kar se mode tiče, sem brezkompromisna in mi največ pomeni, da se počutim udobno. Tako se ne tlačim več v nobene cunje, ki mi spodnašajo ravnotežje in utesnjujejo dihanje. (smeh) 

Mogoče pa novi časi prinesejo več nastopov v stoje in manj te sedeče zadržanosti za klavirjem. Vedno sem pogrešala, da bi se lahko premikala na odru.«

Novi časi, novi bend (foto: Vita Orehek).

»Težko rečem, da so me spletni koncerti navdušili. Kot da bi me 'futral skozi šipo'. Ne maram buljenja v ekran. Hočem ekipo, hočem švic, hočem rokenrol.«

Neisha

Koliko se je za vas spremenilo dojemanje glasbenika v koronskem letu in pol?

»Če pa zdaj nismo dojeli, da je glasba hrana za dušo, potem ne bomo nikoli. Podajanje glasbe v živo je čarovnij in ta vez, ki jo stkeš s poslušalci je kot doping.

Po koncertu vsi gremo domov meter nad tlemi. No, ne morem pa ravno vseh glasbenih zvrsti metat v isti koš. Jaz sebe smatram pod mainstream ustvarjalko. Odsevam čas in prostor, v katerem ustvarjam. Vse, kar gledamo, poslušamo, jemo, pijemo, ljudje in bitja, s katerimi se obkrožamo, je hrana.

A če hočeš hitro zboleti, potem gledaš trikrat dnevno poročila. Za imunski sistem je najslabša stvar, ko začne psiha grizljati strah. Potem se medsebojno oplajata in hranita.

Lahko se pa ob tem vprašanju dotaknem novega fenomena, ki se mu reče spletni koncerti. Težko rečem, da me je to navdušilo. Kot da bi me ‘futral skozi šipo’. Ne maram buljenja v ekran. Hočem ekipo, hočem švic, hočem rokenrol.«

Prihajajoča plošča bo bolj rockovsko obarvana. Je to posledica emocij nabranih v zadnjem letu in pol ali je glasbo tja zaneslo zaradi nove spremljevalne zasedbe?

»Vse je logično posledično in kot sem prej omenjala, gre za odsev časa, prostora in tega, kar se je nabralo v predalu. Hočem, da je plošča čimboljši približek temu, kar počnemo v živo in tisti, ki so bili na mojih koncertih vedo, da ne hlipam ob klavirju, temveč imam rada energičnost.

Sledilo bo še nekaj sodelovanj, trenutno vadiva z Akijem Rahimovskim (Parni Valjak, op. a.), snemava z Brankom Djurićem, lahko bi rekli, da je glede na sodelujoče opaziti kar nekaj 'Ex Yu' simpatizerstva in tega, da si želim, da bi se album poslušal tudi preko naših meja.«

»Delam tako, da mi je interesantno na dolge proge igrati isti repertoar, zato osvežujem pristope.«

Neisha

Ima album naslov? Kdaj približno izide in ali bo koncertno promoviran z aktalno zasedbo?

»Joj, naslove pa težko kar iz nekje potegnem. To bo zagotovo zadnja stvar, ki jo bom naredila, preden gre zadeva v tisk. Izid načrtujem za maj 2022 in z njim na večji promocijski koncert v eminentnejši dvorani v Ljubljani.

Seveda, bo bendovski koncert z gosti s plošče.«

Na katerem bodo izvedene starejše skladbe v novih, trših aranžmajih?

»Odvisno od 'voznega reda'. Včasih kak starejši komad ogulim akustično 'do kosti', včasih katerega povozim z dolgimi solažami, kakšnega pa tudi vržem ven ... delam tako, da mi je interesantno na dolge proge igrati isti repertoar, zato osvežujem pristope.«

Na socialnih omrežjih ste večkrat izrazili negodovanje proti ukrepom vlade za zajezitev epidemije, nismo pa te videli nastopati na protestih. Ste pazljivi, komu zaupati, da se ne zgodi zloraba vašega imena za promocijo v politične namene? 

»S svojo prisotnostjo tam povem vse. Ne mislim pa izkoriščati situacije za lastno promocijo, si lepiti štampiljke na čelo, ampak gibanje podpirati s glasbo, ki je moje orodje in orožje.

Kdo bo pa mirno sedel in gledal kam pluje ta naša ladja?«

Nekje ste pred kratkim dejali, da ni slabih časov za pisanje nove glasbe. Ali najboljše pesmi nastanejo v težkih časih ali evforija producira boljše?

»Brez krča ni umetnosti. Za definiranje umetniške ustvarjalosti pa rabiš tudi zunanje mnenje. Da človek sam sebe okliče za umetnika, se mi zdi rahlo oholo.

Umetnost pokaže samo čas, tudi 'stroki' ne gre vedno zaupati, kar nas učijo tudi na televiziji. (smeh) Ampak, čisto resno, če si svojemu talentu popolnoma predan, potem ni razloga za tvoj umetniški obstoj. Da znaš pa iz svojih najtemnejših tolmunov, globin in bolečin, potegniti ven svetleče bisere, da znaš minuse pretvarjat v pluse, služiti svetu s svojim poslanstvom in se zraven s tem osvobajati in osmišljat, to pa se mi pa zdi nekaj najlepšega. Že skoraj definicija pojma sreča.

Če bi znala definirati, kdaj in kako nastopijo tisti momenti, ko se utrnejo uspešnice, bi najbrž že napisala še kak 'bestseller', ampak lahko pa rečem to, da je izvajalec ravno toliko dober, kot je njegova zadnja plošča. Enako velja za producenta, filmskega igralca, režiserja in tako dalje.

Za ustvarjanje res dobrih ali slabih časov, so samo slabi časi za prodajo, če gledamo ekonomski vidik. Z veseljem zrem v prihodnost in, seveda, sprejemam izzive v vseh možnih oblikah.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice