Ljubljanski kriminalisti so v sredo opravili zaključna dejanja več kot eno leto trajajoče akcije zoper organizatorje ilegalnih migracij. Kazensko ovadbo so podali zoper 12 osumljencev.

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana so od meseca junija 2019 dalje na podlagi zaznanih sumov kaznivih dejanj izvajali več operativnih aktivnosti zoper hudodelsko združbo, ki se je na ozemlju Slovenije ukvarjala z izvrševanjem kaznivih dejanj Prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakona. Predkazenski postopek je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, je na današnji novinarski konferenci pojasnil Vodja oddelka za organizirano kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana Stojan Belšak.

V sredo, 18. novembra, so na več krajih na območju Ljubljane potekale aktivnosti kriminalistične preiskave, pri čemer so bili prijeti organizatorji kaznivih dejanj. Opravljene so bile hišne preiskave in odrejena pridržanja 7 osebam. Gre za 21 letnega državljana Iraka, 33 letnega državljanu Mjanmarja, 20, 23 in 35 letne državljane Pakistana, ter 53 in 35 letna slovenska državljana.

V sklopu hišnih preiskav je bilo zaseženih več predmetov pomembnih za kazenski postopek, med drugim tudi 500 gramov prepovedane droge konoplje.

Zahtevna kriminalistična preiskava je potekala skupaj z varnostnimi organi iz Italije. V njej so sodelovali tudi kriminalisti Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Nova Gorica in Koper ter varnostni organi ostalih članice evropske unije, kjer so se pridobivali in izmenjevali podatki pomembni za uspešno preiskavo. Kriminalisti so pri preiskovanju sodelovali tudi z Uradom Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.

Kriminalistična preiskava zoper 12 osumljencev je bila uvedena na podlagi podanih utemeljenih razlogov za sum, da so skupaj še drugimi do sedaj še neugotovljenimi sostorilci, kot člani dobro organizirane hudodelske združbe, iz koristoljubja, tihotapili tujce iz Turčije, Iraka, Irana, Pakistana, Afganistana, Bangladeša in Somalije. Tihotapljenje tujcev je potekalo po balkanski poti z začetkom v Turčiji in Grčiji, preko Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije naprej v države Evropske unije. Ciljne države so bile Italija, Nemčija in Francija.

Večina članov hudodelske združbe je v postopku pridobitve statusa mednarodne zaščite in so nastanjeni v Azilnem domu Ljubljana, od koder je ves čas potekala organizacija tihotapljenja ilegalnih migrantov. Vodje hudodelske združbe so sodelovali s slovenskimi državljani iz Ljubljane, ki so bili povezani v združbo kot prevozniki migrantov, predvsem prosilcev z mednarodno zaščito.

Delovanje hudodelske združbe je potekalo organizirano in na ustaljen način. Ilegalni migranti so v organizaciji hudodelske združbe nelegalno vstopili v Slovenijo, nato pa so bili usmerjeni v Azilni dom, kjer so podali namero za podajo mednarodne zaščite. Ko so razmere dopuščale so v sodelovanju z osumljenci v naprej nedoločenem času (od 3 dni do 1 meseca, ali več) zapustili Slovenijo. Za navedeno ilegalno sprovajanje je hudodelska združba zahtevala plačilo od 100 do 500 evrov na osebo, za prevoz od Ljubljane do državne meje z Italijo.

Na podlagi zbranih dokazov ter analiz vseh zbranih podatkov je bilo ugotovljeno, da so osumljenci vzdrževali stik s preostalimi organizatorji v Bosni in Hercegovini in na balkanski poti, ter sodelovali pri organizaciji sprovajanja ilegalnih prebežnikov. Najpogostejše komunikacije so bile z osebami, ki so se nahajale v Avstriji, Turčiji, Španiji, Nizozemski, Kambodži, Iraku, Hrvaški, Franciji in Bosni in Hercegovini. Nesporno je bilo potrjeno, da so pri organizaciji prevozov sodelovali s storilci iz Turčije in Grčije.

Hudodelska združba je bila zelo dobro organizirana, saj jim je bil poznan pravni red Evropske unije in posamezni policijski postopki z ilegalnimi prebežniki oziroma potek tihotapljenja ljudi v državah članicah Evropske unije. Prav tako so poznali delovanje policije in postopke s prosilci za mednarodno zaščito, zaradi česar je bilo dokazovanje kaznivega dejanja izredno specifično in zahtevno.

Ugotovljeno je bilo, da so v hudodelski združbi sodelovali tudi slovenski državljani. Dva, ki sta bila prijeta v času zaključne akcije, sta redno opravljala prevoze ilegalnih migrantov in sta za ta namen imela registrirano dejavnost prevoza oseb. Med osumljenci so tudi drugi slovenski državljani, ki so v času izvajanja kriminalistične preiskave, opravljali naloge varovanja v Azilnem domu in sodelovali s hudodelsko združbo pri tihotapljenju tujcev.

Ugotovljeno je bilo, da so ilegalni prebežniki od članov hudodelske združbe dobili izrecna navodila, kaj morajo povedati v primeru, da jih bo prijela policija. Iz zbranega dokaznega  gradiva je bilo razbrati tudi ponavljajoče sodelovanje in komuniciranje članov združbe ter vloge posameznikov in njihovo usklajeno delovanje s skupnim ciljem, čim bolj obsežnega tihotapljenja ilegalnih pribežnikov ter posledično pridobivanja čim višje premoženjske koristi. To je bil poglavitni motiv pri izvrševanju kaznivih dejanj, nelegalno pridobljena sredstva oziroma premoženje pa so poskušali legalizirati in ga uporabljali za nadaljnje življenje v Sloveniji. Zaradi tega so kriminalisti vzporedno izvajali tudi finančno preiskavo, ki pa še ni zaključena. Protipravna premoženjska korist, ki so jo v tem času pridobili člani hudodelske združbe so po do sedaj zbranih dokazih ocenjuje na najmanj 40.000 evrov.

Do sedaj so bile podane kazenske ovadbe zoper dvanajst oseb. Vseh sedem prijetih in pridržanih oseb je bilo v četrtek 19. novembra privedenih na Okrožno sodišče v Ljubljani,  kjer je bilo zoper njih odrejeno sodno pridržanje. Skupno so osumljeni izvršitve 26 kaznivih dejanj po 308. členu Kazenskega zakonika, ker so na opisan način opravili prevoze 108 tujcev. Kriminalistična preiskava se še nadaljuje, o vseh dodatnih ugotovitvah ali morebitnih drugih osumljencih in kaznivih dejanjih pa bo obveščeno pristojno tožilstvo.

Vsa kazniva dejanja so bila storjena v kvalificirani obliki, za katera je predpisana zaporna kazen od 3 let do 15 let.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice