Foto: Prostovoljno gasilsko društvo Gornja Radgona
Spoznajte pogumneža, ki je brez premisleka skočil v ledeno vodo in iz potapljajočega se avtomobila rešil vinjenega voznika.

Pred dobrim tednom dni smo poročali o nenavadni prometni nesreči, v kateri  je potonilo vozilo, ponesrečenec pa jo je le za las odnesel z življenjem. 

Po pojasnilih Policijske uprave Murska Sobota je voznik osebnega avtomobila v Radencih pri trgovskem centru v popoldanskih urah predbožičnega dne zapeljal v zbiralnik vode, pri čemer je vozilo v celoti potonilo. 

Voznik se za preživetje lahko zahvali le nesebični pomoči pogumnega očividca, ki je skočil v vodo in ga potegnil iz potapljajočega se vozila. 

Močno vinjeni povzročitelj je nato zapustil kraj dogodka. Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja prometne nesreče so ga policisti izsledili šele na domu. Ko so ga tam le s težavo prebudili, mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki pa ga je odklonil, skupaj s strokovnim pregledom v Zdravstvenem domu Gornja Radgona.

Le po zaslugi 59-letnega Stanka Dervariča z Radenskega Vrha in njegovega hitrega posredovanja Jože G. danes še diha. Rešitelj je za medije zdaj podrobneje spregovoril o okoliščinah nesreče.

»Jasno je bilo, da v takšnem stanju nikakor ne more peljati«

Dervariča na širšem območju Gornje Radgone mnogi poznajo kot nekdanjega gostinca, drugi pa kot nogometnega sodnika, ki ob koncih tedna sodi tekme domačih malonogometnih lig. Zadnjih približno dvajset let je zaposlen na drugi strani reke Mure, v sosednji Avstriji. K sreči je ob božičnih praznikih nekaj dlje časa prebil doma in se tako znašel ob pravem času na pravem mestu.

»Šel sem v prodajalno po nakupih, in ko sem kupljene artikle pospravil v avtomobil, sem s prijateljem šel na pijačo v lokal ob trgovini Jager. Med klepetom se nama je pridružil neznanec, ki je očitno bil pod vplivom alkohola. Bolj kot sva se ga izogibala, bolj je silil zraven, in potem ko se je malo umaknil, nama je plačal pijačo, čeprav naju ni poznal. Nato se nama je vseeno pridružil,« se spominja Dervarič.

Ko je med pogovorom izvedel, da živi nedaleč od njegovega doma na Radenskem Vrhu, je novemu znancu predlagal, da ga spotoma odpelje do naselja Ptujska cesta, kjer živi s partnerko. Kot pravi, je namreč bilo povsem jasno, da je bil pod vplivom alkohola in tako povsem nezmožen za vožnjo:

»Zato sem mu predlagal, da ga odpeljem, s čimer se je strinjal, a se očitno nisva razumela. Dejal sem mu, da ga bom peljal s svojim avtomobilom, on pa je hotel, da bi ga peljal z njegovim, kar mi ni odgovarjalo, saj svojega avtomobila nisem želel pustiti na parkirišču pred trgovino.« 

Iz dogovora tako ni bilo nič. Ko je Jože vinjen sedel za volan, je le po čudežu nekako uspel obrniti avtomobil. K sreči na parkirišču takrat ni bilo več veliko vozil. Nato je z vso silo zapeljal naravnost, proti zbiralniku vode, prebil ograjo in skupaj z vozilom končal v vodi.

Sedel je, kakor da se nič ne bi zgodilo – le trenutek in bilo bi prepozno

Nekdanji gostinec je nemudoma skočil za njim. Med tekom čez parkirišče se je Stanko otresel bunde in brez oklevanja skočil v mrzlo vodo:

»Nisem si mogel privoščiti, da bi se mu pred mojimi očmi zgodilo kaj hudega. Zato sem razmišljal le o tem, da ga čim prej potegnem na suho. Sam bi se gotovo težko rešil, kajti že ko sem skočil v vodo, je skoraj celotni avtomobil bil pod vodo, on pa je kar na miru sedel, kot da se ni zgodilo nič. Mogoče se takrat niti ni zavedal, kaj se dogaja, v naslednjem trenutku pa bi gotovo bilo že prepozno. Sreča je le, da ni bil pripet, saj bi ga takrat težje potegnil iz avtomobila. Tako pa, kot da bi imel nekakšno nadnaravno moč in sem ga potegnil s sedeža, kmalu zatem pa že na površino,« razlaga Dervarič, ki je Jožeta nato le s težavo izvlekel iz vode.

Brez zahvale

K sreči se je torej vse še razmeroma dobro izšlo. Po ponesrečenca je pozneje prišla partnerka ter ga odpeljala domov, prizorišče je zapustil tudi povsem premočeni rešitelj. Gasilci so avtomobil medtem povlekli na suho, svoje pa je opravila še patrulja radgonske policijske postaje. 

Brez Dervaričevega hitrega in pogumnega posredovanja Jožeta danes najverjetneje ne bi bilo več med nami. Toda o kakšni posebni hvaležnosti ni govora. Ponesrečenec namreč niti teden dni po dogodku ni poiskal svojega rešitelja, da bi se mu zahvalil oziroma mu segel v roko.
 

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

komunist lojz (nepreverjen)

kolikor sem gnes šel izmeriti giubino vode ,,Tačno metar i pet in dvajset ,, tu se še milan kučan ne bi utopio Tak da se ne delati frajerja da si ga rešil,, U stvari pa je ta gospod rešitelju plačal pijačo in že zato ga je bil dolžan potegniti na suho

Veseli Joža (nepreverjen)

Pusto bi ga naj še malo proba kake žmahe ma voda!!!

Starejše novice