Nekatera slovenska narečja so širši javnosti menda tako težko razumljiva, da jih je treba prevesti in podnasloviti.

Prekmurci so po eni strani izjemno ponosni na vse posebnosti in zgodovino svojega jezika. Po drugi strani pa so vedno znova presenečeni, razočarani in ogorčeni, ko je njihov govor prav zaradi svoje drugačnosti težje razumljiv preostanku Slovenije ter tako deležen posebne obravnave.

Malokaj jih pogreje tako močno kot podnapisi, s katerimi na televiziji pospremijo slovenske govorce prekmurščine. Še posebej, ko vidijo, da tudi še tako izrazit ljubljanski dialekt medtem ne zmoti prav nikogar.

Morda njihovo nelagodje ob tej praksi odraža le občutek odrinjenosti od slovenske družbe. Verjetno bi se ob bolj sorazmeren razvoju sicer močno centralizirane države in manjšanju razlik, zaradi katerih so tako občutljivi za vsak sum izključevanja, lažje pomirili tudi s podnaslavljanjem svojih govorcev. Skoraj gotovo pa bi z večjo zastopanostjo Prekmurja in Prekmurcev v javnem življenju spontano raslo tudi razumevanje njihovega narečja.

Kakorkoli že, podnaslavljanje je že leta trn v peti Prekmurcev, ki pa kot gledalci le nemočno negodujejo pred malimi ekrani. Na RTV Slovenija in komercialno televizijo POP TV smo zato naslovili nekaj novinarskih vprašanj, da bi preverili, s kakšnimi argumenti se odločajo za tovrstne podnaslove, čigavo pomoč pri tem poiščejo ter ali Prekmurci svojo usodo delijo s še katerim narečjem.

Kdo Prekmurce prevaja in zakaj?

Na nacionalni televiziji odgovarjajo, da se podnaslavljanja slovenskih govorcev poslužujejo predvsem takrat, ko je govor nerazumljiv širšemu občinstvu ali ko je glas sogovornika popačen zaradi skrivanja njegove identitete. Le redko pa se odločijo za podnaslavljanje narečij. To menda storijo le v primerih, ko gre za daljše izjave, ki so težko razumljive vsem.

Najpogosteje podnaslavljajo rezijanščino, beneško slovenščino, bovško narečje, prekmurščino, istrsko narečje, delo pa opravijo njihovi lektorji v sodelovanju z avtohtonimi narečnimi govorci.

Podobno razlago ponujajo v medijski hiši PRO PLUS, ki med drugim ustvarja programa POP TV in Kanal A. Kot pravijo, v svojih informativnih oddajah in programskih vsebinah skrbijo za kulturo jezika, s tem pa tudi za razumljivo podajanje vsebin. 

Podnaslavljanja se v svojih informativnih programih poslužijo takrat, ko se sogovornika ob podajanju izjave ne sliši razločno; bodisi zaradi drugih zvokov iz okolja, ki spremljajo podano izjavo, bodisi zaradi slabše kakovosti tonskega posnetka. 

»V kolikor sogovornica oziroma sogovornik svojo izjavo poda v zanj tipičnem narečju, ki ga zaradi njegove narave širše občinstvo ne bi razumelo, se podnaslavljanja poslužimo tudi v tem primeru,« pojasnjujejo v službi za odnose z mediji hiše PRO PLUS.

Pri tem se tudi na komercialni televiziji običajno obrnejo na naravne govorce narečja iz svojega uredništva. 

»V primeru programskih vsebin je primer, pri katerem smo se poslužili podnaslavljanja, film Traktor, ljubezen in rock’n’roll, v katerem smo podnaslovili narečje prekmurščina. Za potrebe podnaslavljanja omenjenega filma smo se v tem primeru obrnili na prevajalsko službo. Prav tako skladno z odločitvijo programskega oddelka podnaslovimo narečno obarvane dialoge, ki si jih tekmovalke in tekmovalci izmenjujejo v naših resničnostnih šovih. Tovrsten primer je bil letošnji resničnostni šov Kmetija, kjer smo za lažjo razumljivost podnaslovili del dialoga, ki je med tekmovalci potekal v štajerskem narečju.«

Pritožbe padajo le redko

Sicer pa nas je zanimalo tudi, ali so televizije zaradi tovrstnih odločitev kdaj deležne kritik gledalcev. Ali imajo na primer pogosto opraviti z jeznimi Prekmurci, ki jim pišejo jezne proteste o krivični obravnavi svojega narečja, ali pa se – nasprotno – srečujejo kvečjemu z negodovanjem gledalcev iz zahodne Slovenije, ki brez podnapisov ne razumejo našega narečja?

Kot kaže, zadeva niti ni tako polemična, kot bi morda pričakovali. Na nacionalni televiziji namreč ocenjujejo, da pritožbe prejmejo le redko. Kot ugotavljajo, pri tem ni pravila in je odvisno od konkretnega primera. Posebnih težav na tem področju ne navaja niti komercialna televizija:

»Ob upoštevanju zgornjih zakonitosti skrbimo za razumljivost sogovornikov, ki jih gledalke in gledalci spremljajo v naših informativnih oddajah in programskih vsebinah, ob tej skrbi pa tudi za to, da je pritožb zaradi nerazumevanja govorcev čim manj.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice