FOTO: Stanko Kozel
S prvim vrhuncem letošnjega 59. Kurentovanja, otvoritveno etno povorko, je ptujske ulice in trge preplavila množica pisanih mask in 10.000 radovednih obiskovalcev.

Slovenskim etnografskim likom se je pridružilo 11 etnografskih skupin iz šestih držav – Bolgarije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Romunije in Turčije. Preko 1800 udeležencev se je predstavilo v več kot 30 skupinah. Vrhunec je predstavljal skupen nastop štirih kosmatih likov, ki so uvrščeni na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva: slovenskih kurentov, bolgarskih sourvakarjev in hrvaških buš ter zvončarjev. Županja Mestne občine Ptuj je ob tej priložnosti mestno oblast predala 17. princu karnevala baronu Jakobu Zeklu Videmskemu.

Pred predajo je županja Nuška Gajšek vsem prisotnim zaželela dobrodošlico: »Pričenja se peti letni čas, vsi ga že nestrpno pričakujemo. To je čas veselja, sprostitve, druženja in pozitivne energije, ki te napolni za preostanek leta. Izkoristimo ga. Mestna oblast prehaja v roke barona Jakoba Zekla Videmskega, za katerega sem prepričana, da bo mestu vladal odgovorno, za dobrobit meščanov in obiskovalcev, pa vendar nekoliko razigrano, tako kot se spodobi za to obdobje.«

FOTO: Stanko Kozel

17. princ karnevala Jakob Zekel Videmski se je zahvalil za izkazano zaupanje: »Karneval se je pričel in Ptuj je ponovno uradna slovenska pustna prestolnica. Pust je obdobje čaščenja tradicije, veselja in norčavosti. Sam se letošnjega še posebej veselim, saj prinaša novo, odgovorno vlogo tudi v moje pustno življenje. Vse svoje moči bom napel v to, da bodo na Ptuju in na Ptujskem v tem času na prvem mestu naši lokalni etnološki liki ter drugi tradicionalni in domišljijski karnevalski in pustni liki.«

FOTO: Stanko Kozel

Otvoritvena etno povorka je najpomembnejši etnografski dogodek v okviru Kurentovanja s sodelujočimi domačimi in tujimi tradicionalnimi etnografskimi liki. Predstavilo se je več kot 30 skupin, 11 jih je bilo iz tujine (Romunije, Turčije, Hrvaške, Makedonije, Italije in Bolgarije). Za Pihalnim orkester Ptuj so se zvrstile etnografske skupine: Pokači iz Pobrežja, Župečje vasi in Tržeca, Vile in Kopjaši iz Markovcev, Piceki iz KUD Baron, Medvedi iz Nove vasi pri Markovcih, Zeliščarke iz Dražencev, Ploharji iz Cirkovcev, Jürek in Rabolj iz Dolene, Baba deda nosi iz Soviče Dravci, Tlačani iz Spuhlje, Orači iz Lancove vasi, Jablovca, Podlehnika, Podvincev, Leskovca in Rogoznice, Kurenti, Cigani Dornava iz ED Cigani Dornava, Dornavski cigani iz TED Lükari Dornava, Koši Šoštanjski iz Šoštanja, Pust Mozirski iz Mozirja, Obrški Prutarji iz Dobove, Coprnice in Butalci iz Cerknice, Šjme Vrbovo iz Ilirske Bistrice, Liški Pustje iz Kanala ob Soči, Pustarji iz Grgarskih Ravn, Urzeln/Lola iz Cluj Napoca iz Romunije, Stari vojaški plesi Yafem iz Yalove v Turčiji, Mukavci i coprnice iz Zasadbrega na Hrvaškem, Svetomartinski krampusi iz Svetega Martina na Muri na Hrvaškem, Djolomari iz Kavadarcev v Makedoniji, Maimones Murronarzos e Intintos iz Sardinije v Italiji, Črne srake iz Sračinec na Hrvaškem, Boes e Merdules Bezzos iz italijanske Sardinije, Petaračke Buše iz Baranjskega Petrovega sela na Hrvaškem, Zvončarji iz hrvaških Matuljev ter Sourvakarji iz Pernika v Bolgariji.

FOTO: Stanko Kozel

Mirel Remescu iz skupine Urzeln/Lola iz Romunije je povorko pospremil z besedami: »Na ptujsko Kurentovanje se vedno znova radi vračamo, predvsem zaradi neverjetne pestrosti etnografskih mask tega področja. Navdušuje nas tudi dolga tradicija organizacije Kurentovanja, ki se odvija v čudoviti kulisi srednjeveškega mestnega jedra. Okrožje Sibiu, kjer se nahaja naše mesto, nosi letos naziv Evropske gastronomske regije. Tako tudi izven pustnega časa skrbimo za medsebojno promocijo mest ter sodelovanje.« 

FOTO: Stanko Kozel

Mirjana Korunić iz skupine Mukavci i coprnice iz Zasadrega na Hrvaškem pa je povedala, da njihovo kulturno-umetniško društvo od leta 1992 organizira Fašnik v Zasadbregu na Hrvaškem. »Skupina Mukavci in Coprnice smo redni gostje različnih karnevalov na Ptuju in v okolici. Enega najlepših spominov imamo ravno na tradicionalno ptujsko Kurentovanje, zato smo se tudi letos z veseljem vrnili na Ptuj!« 

»Ptuj danes postaja največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine človeštva na prostem. Ponosni smo, spet nam je uspelo pričarati edinstven prikaz etnografske pustne kulturne dediščine in še nadgraditi ptujsko karnevalsko zgodbo,« je v svojem pozdravu vsem sodelujočim in obiskovalcem povedal Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora 59. Kurentovanja in generalni sekretar FECC (Evropske federacije karnevalskih mest). »Kurent, katerega pomen je prepoznal tudi UNESCO in ga 2017 uvrstil na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, nam v družbi drugih pustnih likov prinaša posebno mistično energijo, ki daje upanje, da so pred nami rodovitni časi.«

FOTO: Stanko Kozel

Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je enega najpomembnejših dogodkov letošnjega Kurentovanja pospremila z besedami: »Kurentovanje vsako leto znova spremeni Ptuj v karnevalsko prestolnico Evrope. Staro mesto postane kraj spektakularnih doživetij, ki z uprizoritvami tradicionalnih pustnih običajev ne buri le domišljije otrok, ampak gradi mistično atmosfero petega letnega časa. Uvrstitev Kurentovanja med najbolj zanimive karnevale na svetu je postavila Ptuj v središče karnevalskih in etnografskih doživetij. Današnja izjemna povorka je močna potrditev naših prizadevanj na različnih nivojih. Po ljudskem verovanju kurenti odganjajo vse tisto, kar je slabo, ter v zameno prinašajo srečo in zadovoljstvo. Vsem nam želim, da tudi tokrat prinesejo srečno pomlad.«

FOTO: Stanko Kozel

S svojo prisotnostjo so otvoritveno etno povorko počastili veleposlanik Hrvaške Boris Grigić in predstavniki veleposlaništev Nemčije, Turčije in Romunije.

Pester karnevalski vikend je zaznamovala tudi dopoldanska tradicionalna dobrodelna Obarjada, danes pa se pričnejo predstavitve avtohtonih pustnih likov.

Tradicionalno ptujsko Kurentovanje je eden največjih evropskih in svetovnih etnografskih festivalov. Vsako leto znova združi več kot 100 karnevalskih dogodkov, 900 kurentov, več kot 5.000 likov in mask ter preko 100.000 radovednih, sprostitve in zabave željnih obiskovalcev. Ptuj, ki v letošnjem letu praznuje 1950 let od prve omembe v pisnih virih, je poznan tudi kot prizorišče najdaljše, največje in hkrati najbolj obiskane pustne povorke.

FOTO: Stanko Kozel

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice