Foto: Damjan Trafela
V stari steklarski delavnici na Ptuju je v petek zvečer potekal posvet Mladi za EPK – EPK za mlade.

Na posvetu so sodelovali predstavniki mladinskih in nevladnih organizacij, javnih in zasebnih zavodov, ki sodelujejo z mladimi, ter mladi s Ptuja in okolice, ki soustvarjajo ptujsko kulturno sceno.

Sodelujoči so poskušali poiskati odgovore na vprašanje, kakšne so možnosti, ki jih za mlade odpira kandidatura za EPK Ptuj 2025.

V skromnih prostorih steklarske delavnice, ki je že vrsto let v uporabi društva Svoboda in Teatra III pod mentorstvom Branke Bezeljak, se že dolgo ne iskri kremenje, zato pa so predstavniki mladinskih in nevladnih organizacij tam predstavili svoje poglede, mnenja in probleme ter ugotavljali, kako bi jih lahko reševali v okviru kandidature Ptuja za Evropsko prestolnico kulture v letu 2025.

Posvet je moderirala Staša Dabič Perica, glavni sogovornici sta pa bili Špela Težak iz Društva za spodbujanje razvoja mladih CET Platforma in Martina Magdič, koordinatorka priprav kandidature za Ptuj EPK 2025, kot predstavnik Mestne občine Ptuj pa je bil prisoten direktor občinske uprave Alen Jevtović.

Države brez nevladnikov ne zmore

Polona Toplak iz humanitarnega društva Ars Vitae je predstavila delovanje društva in njihovo delo na področju prostovoljstva. Kot ključni problem je izpostavila dejstvo, da ob 70 prostovoljcih, ki delujejo znotraj društva, nimajo osebe, ki bi jih koordinirala.

Priložnost vidi v okviru ptujske kandidature za EPK, da bi lahko takšno osebo vendarle dobili. Poudarja, da so društva, kot je njihovo, zelo pomembna v družbi.

»Država sama ni zmožna s svojimi javnimi službami vsem zagotoviti socialno varstvo, zato pridemo na vrsto tukaj mi, nevladne organizacije,« je izpostavila.

Program EPK-ja bodo pisali vsi 

Špela Težak ravno v kandidaturi za EPK vidi možnost izmenjave izkušenj na področju prostovoljstva in priložnost za dodatno profesionalizacijo tega področja. Z njo pa se ni strinjal Boštjan Lukman iz Kluba ptujskih študentov, ki meni, da ni prostovoljstvo ni edina rešitev, saj ob delu in študiju, študentom enostavno zmanjka časa za prostovoljske dejavnosti.

Izpostavil je še, da mladi pogrešajo dvosmerno komunikacijo in se zato počutijo izpodrinjene. 

Postavilo se je tudi vprašanje kaj sploh EPK pomeni, kaj bo rdeča nit EPK-ja in njegov temelj, na kar je pa odgovor podala Magdičeva.

»Program in vsebino želimo dobiti od vas, ki na družbenem in kulturnem področju delujete, saj menimo, da je to boljše kot da napišemo nek program brez vaših vložkov. Postavili smo si pa tri zelo široke temelje: čas, prostor in ljudje. Treba se je zavedati, da ne kandidiramo mi, ki pripravljamo kandidaturo za EPK, ampak vsi mi, celotno mesto Ptuj, zato je odgovornost vseh nas zelo velika,« je dejala.

Na posvetu so v ospredje postavili še problem prekarstva v kulturi in upajo, da bi lahko to odpravili v okviru EPK ter zaton alternativne kulture, ki več ne pritegne dovolj ljudi in to ponazorili s primerom nekoč priljubljenega mladinskega centra MKC Kolnkišta. Mladi si želijo predvsem smernic, po katerih bi naj skupaj delovali za EPK. 

Ne bodo ponovila Maribora, sredstva bodo samo za programe

Magdičeva je spomnila na izkušnjo iz Maribora, ko so takoj po EPK dogodku vse aktivnosti prekinili, zaprli zavod in celo spletne strani več ni bilo najti, kar je bila po njenem mnenju velika napaka. Izpostavili so še pomen mentorstva in potencial mladih, ki morajo začeti uveljavljati svoje interese in ravno EPK bi naj bil odličen poligon za to. V okviru EPK-ja pa je potrebno tudi oživiti kulturni turizem, ki ima na Ptuju gromozanski potencial, je še spomnila Bezeljakova.

Ob koncu so predstavniki mladih še naslovili direktorja občinske uprave s vprašanji glede morebitnih sredstev za infrastrukturo, za mladinski center na Ptuju, ki bi jih lahko kot EPK dobili. Jevtović je bil iskren: »Treba je poudariti, da gre pri EPK-ju zgolj za programski denar, zato je pričakovati sredstva za infrastrukturne investicije žal iluzorno. Bomo pa definitivno prevetrili področje razpisov na področju kulture, da bodo prejemniki dejansko imeli občutek, da so nekaj dobili.«

Rok za vložitev kandidature je do konca tega leta, nato bo prihodnje leto poseben svet strokovnjakov izdal poročilo o izboru, ki bo vsebovalo splošno oceno vseh prijav in utemeljeno priporočilo za imenovanje enega mesta za naziv. Uradno imenovanje mesta za EPK 2025 bo v letu 2021. Ptuj mora kandidaturo za EPK 2025 vložiti do konca tega leta

Poleg Slovenije bo eno mesto pripadlo še Nemčiji, v Sloveniji pa se za naziv potegujejo še poleg Ptuja: Lendava, Nova Gorica - Gorizira, Kranj, Ljubljana in Piran.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

sara

Članek je izpustil (upam, da ne namerno), kar precej ključnih zadev. 1. Da mladih iz "scene" sploh ni bilo, tako da nismo dobili od njih nobenih želja, potreb, mnenj... 2. Da se je večino časa pogovarjalo o promociji prostovoljstva skozi EPK, ne o mladih za EPK, še posebej pa ne o EPK za mlade. 3. Da je večino posveta izpadlo kot samopromocija in jamranje posameznikov in institucij.

Starejše novice