Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, mesec, ko se še posebej opozarja na pomen preprečevanja oziroma zgodnjega odkrivanja bolezni – gre namreč za tretji najpogostejši rak pri ženskah in četrti najpogostejši pri moških.

Vsako leto zboli za to obliko raka okoli 1400 Slovencev, več kot 700 pa jih umre, četudi je ena izmed redkih rakavih bolezni, ki se jih da preprečiti s presaditvijo. Za to pa skrbi državni Program Svit, ki deluje od leta 2009 in je namenjen prebivalcem v starosti od 50 do 74 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem.

Cilj programa, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pravočasno odkriti predrakave spremembe (adenome) in ter raka na debelem črevesu in danki. S preprostimi preiskavami ali testi lahko odkrije tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb razvil rak, ali pa že imajo začetno obliko. Ker se zgodnja oblika uspešno zdravi, lahko tako bolezen celo preprečimo.

»Zaradi delovanja Programa Svit je bilo od leta 2009 do sedaj odkritih več kot 2.600 primerov raka debelega črevesa in danke in pri 21.000 osebah je bil odstranjen napredovali adenom, ki predstavlja večje tveganje za raka. Učinki Programa Svit so že vidni na populacijski ravni, saj Register raka od leta 2011 beleži upad novih primerov bolezni. 67–70 odstotkov raka, ki je bil odkrit v prvih treh presejalnih krogih Programa Svit, je bil odkrit v zgodnjem stadiju, ko bolniki niso potrebovali dodatnega onkološkega zdravljenja,« je povedala Dominika Novak Mlakar, vodja Programa Svit z NIJZ.

Vsaka tretja oseba se ne odzove

V preteklem letu je bila odzivnost vabljenih v Program Svit 62,7-odstotna. Tako se – kljub temu, da sodelovanje v programu krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in vabljenim ne predstavlja dodatnega stroška – vsaka tretja oseba na vabilo ne odzove.

Za 10 odstotkov se slabše odzivajo moški, osebe z nižjo izobrazbo, samske in ovdovele osebe. Moški se slabše odzivajo v starosti od 50 do 59 let, med ženskami pa starejše od 70 let.

»Bolnike, ki se ne odzovejo v Program Svit, moramo povprašati po razlogu za neodzivnost in jim ponuditi pomoč, če jo želijo sprejeti. Zdravnikom družinske medicine bolniki zaupajo, skupaj s sodelavci v timu lahko pomembno pripomoremo k povečanju odzivnosti v Program Svit in s tem tudi k zmanjšanju obolevnosti,« je povedala prim. Jana Govc Eržen iz Zdravstvenega doma Celje, ki paciente uspešno spodbuja k sodelovanju v programu.

Svitove kontaktne točke

Pomembno podporo udeležencem v Programu Svit nudijo tudi Svitove kontaktne točke v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji.  Tam zdravstveni delavci odgovarjajo na vprašanja o programu, pomagajo vabljenim pri sodelovanju, jih spodbujajo in razrešujejo njihove morebitne dileme.

»Pomembno je, da se ljudje zavedajo pomena preventive in izkoristijo ponujeno. Na Svitovih kontaktnih točkah, ki so vzpostavljene v zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah, smo vam strokovnjaki na voljo za vsa dodatna vprašanja, ki se vam porajajo o presejalnem Programu Svit ali v primeru, kadar ne veste, kaj storiti z vabilom, ki ste ga prejeli po pošti. Na Svitove kontaktne točke se lahko obrnete tudi, če se vam pojavijo težave pri odvajanju, če opazite spremembe v blatu in ne veste kaj storiti, ali če ste založili oziroma zavrgli komplet za odvzem vzorcev blata,« je povedala Urška Stepišnik iz ZD Celje.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice