V oddaji Dora - nedeljski pogovori je Marjan Dora gostil šampanjskega viteza Alojza Filipiča.

Beseda je seveda tekla o vinih, takšnih in drugačnih, uvodoma pa je Filipič povedal zanimivo zgodbo.

»Vemo to zgodbo o menihu Dom Perignonu. On je pravzaprav bil prvi, ki je dobro opazoval naravo. Kadar vino jeseni ni do konca odvrelo, je spet začelo vreti spomladi. Takrat je bila to kazen za nemarnega vinogradnika, da se je vino potem dvignilo, kot temu rečemo. To je bilo nekaj zelo negativnega.«

Filipič je nato pojasnil na kakšen način je Dom Perignon to obrnil sebi v prid.

»Ta menih pa je iz tega naredil fantastično zgodbo. On je zamašil takrat določene steklenice, kjer vino ni do konca odzorelo, in pomladi, ko je vrelo, se je CO2, ki ni mogel iz soda oziroma steklenice, vezal na komponente vina.«

Dom Perignon je že takrat poznal modri pinot: »Kot sem zasledil v nekaterih zapisih, je že takrat poznal modrega pinota, ki je oče vseh pinotov. Iz modre sorte dobite beli šampanjec, kar je zelo zanimivo.«

Govora je bilo o štajerski penini Klenošekova, o kateri zapisi segajo v leto 1850, dotaknila pa sta se tudi mladih Filipičevih let.

»Spominjam se, da smo pri nas doma imeli tudi vinograd, pa se je tudi zgodilo, da ni kaj odvrelo in smo bili kot otroci strašno veseli, da smo lahko pili sok decembra. V manjših kleteh takrat nismo še pomislili, da bi delali penino.«

V Sloveniji proizvedemo približno 80 milijonov litrov vina

V provinci Champagne od koder izvira šampanjec, letno proizvedejo približno 300 milijonov.

»Zanimivo je to, da oni dejansko dve tretjini tega spijejo doma, le eno tretjino izvozijo. Nekdo bi mislil, da je drugače, a temu ni tako. Na svetu imamo sicer tri vinske velesile: Španijo, Francijo in Italijo.«

Kaj pa Slovenija? »V Sloveniji je nekje 25 tisoč hektarjev vinogradov, prijavljenih pa je menda sedemnajst tisoč. Slovenija proizvaja nekje 80 milijonov litrov vina letno.«

Filipič pa je ob tem povedal še eno zanimivost: »Francozi so včasih spili 140 litrov vina in penine na prebivalca, gledano na letni ravni. V Sloveniji pa prebivalec spije nekje med 40 in 42 litri vina letno.«

Govorila pa sta tudi o razliki med srebrno in zlato penino.

»Danes stroka ocenjuje marsikaj, ne pa tiste prijetne pitnosti, mladosti. Srebrna penina prinaša s seboj živahno mladost. Je prijetna, je tudi bolj suha in okrogla, to damam tudi odgovarja. Tudi zaradi te svoje pitnosti je verjetno bolj priljubljena pri ženskah. Zlata penina pa na zadnjih ocenjevanjih vedno znova dobiva boljše ocene. Pri zlati bi lahko govorili o harmoniji zrelosti, pri srebrni pa o harmoniji mladosti.«

Več pa v videoposnetku, kjer sta se Dora in Filipič dotaknila tudi tega, katera vina piti v prazničnem času in kakšne cene dosegajo penine.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice