Ste vedeli? V samostojni Sloveniji je na cestah umrlo skupno 7.526 ljudi, samo letos 90.

Smrt vsakega posameznika v prometni nesreči tako ali drugače prizadene vsaj še sedem njegovih bližnjih, kar pomeni, da to rano v srcu v Sloveniji nosi vsaj 50.000 oseb, opozarja predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba

Precej črne so letošnje številke na območju Policijske uprave Celje, kjer je v prometnih nesrečah umrlo 23 ljudi, lani v enakem obdobju 12, na območju Policijske uprave Maribor je prometna varnost letos bistveno boljša.

V luči nespametne vožnje 26-letnika, ki je minuli teden na območju občine Kidričevo s povprečno hitrostjo 136 kilometrov na uro z audijem norel skozi naselje, smo se pogovarjali s pomočnikom komandirja Postaje prometne policije Maribor Antonom Vinkom. Imejte svoj ego pod nadzorom, pri teh hitrostih hitro pride do hudih poškodb ali smrti, opozarja.

»Res bi voznikom položil na srce: ne samo, da vozne razmere temu niso primerne, hitrost 135 kilometrov na uro ali pa 155 kilometrov na uro izven naselja je res tista, ki ne omogoča nikakršnega obvladovanja vozila več,« je jasen Anton Vinko. 

Vinko: Preden odreagiraš, je vse že za teboj.

Kaj lahko voznik ob tej hitrosti v primeru, da mu na cesto steče otrok ali na primer kuža, sploh stori? Nič.

»Samo zapre oči in ko jih bo odprl, bo že vse za njim. To je hitrost, ki ne omogoča niti ustavljanja niti izogibanja oviri in na zadnjem primeru lahko vidimo, da je samo sreča tista, ki je bila na strani voznika, da se ni zgodilo nič hujšega,« pravi pomočnik komandirja Postaje prometne policije Maribor.

Ceste so vse bolj spolzke, možje v modrem zato znova apelirajo na (pre)hitre voznike: »Če vedo ali pa se zavedajo, da imajo težave z obvladovanjem svojega ega oziroma obvladovanjem svojega ravnanja, naj bodo pozorni, naj pazijo, niso sami v prometu, sploh ne v naselju.«

Zavedanje, da se vozilo lahko hitro spremeni v morilsko orožje, še vedno marsikomu ni zlezlo pod kožo: »To je primerjava, ki jo marsikje v tujini s pridom uporabljajo oziroma je tudi v sodni praksi. Uporabljajo vozilo kot orožje, v kolikor gre za tako grobo kršitev, res je, ker je lahko zelo nevarno, kar se tiče napada na življenje, telo oziroma premoženje ljudi.«

Hujših posledic v zadnjem primeru res ni bilo, je pa po voznika udarila kazen v višini 1.200 evrov, 18 kazenskih točk, odvzem vozniškega izpita in obdolžilni predlog na sodišču.

Bobnarjeva: Kazen je še najmanj

Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč - že desetletje ga obeležujemo tretji četrtek v novembru - je generalna direktorica policije Tatjana Bobnar opozorila na narobe razumljeno kaznovanje prekrškarjev.

»Nekateri nam zato očitajo represivno ravnanje in kaznovanje, ki po njihovem nima smisla. A sprašujem se, ali se sploh zavedajo, da je globa pravzaprav še najmanjše zlo, ki jih lahko doleti ob njihovem nespametnem ali objestnem ravnanju? Da z takšnimi ukrepi pravzaprav varujemo tudi njihova življenja,« je dejala.

Štaba pa opominja, da se tudi povzročitelji prometnih nesreč težko soočajo s to izkušnjo: »Ta spomenik je spomenik sprave tako za umrle kot za povzročitelje prometnih nesreč,« je ocenil in dodal, da je korak k celjenju ran prav odpuščanje. »Čas namreč ne celi ran, kot govorijo. Zato se moramo vsi v naši družbi potruditi, da odpuščanje pride kmalu, da lahko ljudje zaživimo,« je poudaril. Prepričan je, da je tudi odpuščanje povzročiteljem prometnih nesreč ključ do vizije nič.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice