Dnevnik je pridobil podpisano pogodbo med Magno ter ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pogodba ne vsebuje občutljivih poslovnih skrivnosti, ampak druga javnosti neznana določila, ki vzbujajo dvome.

Dnevnik je konec aprila od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo le pridobil pogodbo o izvedbi strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče – Slivnica. Da je šlo zgolj za izgovor omenjenega ministrstva in Magne, da mora ostati pogodba skrita, dokazuje podpisana pogodba, v kateri ni občutljivi poslovnih skrivnost, so pa v njej druga, javnosti neznana določila, spisana po meri vlagatelja.

Vsebina podobe grozi verodostojnosti zatrjevanj

Torej ne gre za informacije, ki bi razkrivale podrobnosti dinamike investiranja ter načrte in obseg posla, ki ga Magna pričakuje v določenem obdobju.

Dnevnik tako izpostavlja domnevo, da bi lahko objava vsebine pogodbe grozila verodostojnosti večkrat ponovljenih zatrjevanj o pogodbenih zvezah, kot je tudi minister Zdravko Počivalšek ponavljal, da Magna v naslednjem desetletju zagotavlja najmanj tisoč delovnih mest in investicijo v vrednosti najmanj 100 milijonov evrov.

V število všteta tudi druga delovna mesta in napoteni delavci

Iz pogodbenih določil pa je razvidno, da se v številko tisoč ne bo štelo zgolj Magninih zaposlenih, ampak vse tiste, ki bodo dobili službo pri njenih pogodbenih strankah, ponudnikih storitev, podizvajalcih in povezanih osebah, če bo njihovo delo neposredno povezano z naložbo.

Ta delovna mesta torej niso obvezno locirana na območje hoško-slivniške občine, Magna si je zagotovila pravico, da smejo šteti tudi tista na kar 20-kilometrskem območju okoli lakirnice – teoretično tudi v Mariboru ali Slovenskih Konjicah.

V tej tisočerici pa sme biti tudi do 200 napotenih delavcev, ki jih bo Magna najemala preko agencij, opozarja Dnevnik.

Državna pomoč v vsakem primeru v Magninih rokah

Minister je tudi zavajal z navedbo, da bo morala Magna plačati 5 milijonov evrov pogodbene kazni, če ne bo dosegla omenjenih ciljev, kar pa ne drži. To bi bilo le v primeru, da v petletnem roku ne bi postavila in zagnala lakirnice. Če pa bi bila vrednost investicije nižja od 100 milijonov evrov, medtem ko bi zaposlenih štela manj kot tisoč, pa bi sledila bistveno nižja kazen, izračunana po formulah iz pogodbe.

Magna bo lahko obdržala vseh 16,81 milijona evrov državne pomoči, četudi bi leta 2024 zaprla lakirnico, kar pet let pred potekom roka, ko bi bilo treba izpolniti vse tiste zakonske pogoje, po katerih je država legalizirala umeščanje strateške naložbe.

Za odprtje lakirnice ima čas do novembra 2019, 404 ljudi pa mora zaposliti najkasneje do oktobra 2022.

Ob zamudi pridobitve dovoljenja na pomoč priskočila vlada

V pogodbi, ki je bila podpisana oktobra, je bil kot skrajni rok za pridobitev pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja, ki natančneje opredeljuje obratovanje lakirnice, določen 30. april 2018, a ga Magna še nima.

Agencija za okolje in prostor je 15. marca pozvala Magno k vsebinski dopolnitvi vloge, a kljub zamudi ni kršila pogodbenih določil. Štiri dni pred potekom roka ji je namreč na pomoč priskočila vlada, ki je sprejela sklep o sklenitvi dodatka k pogodbi in s tem podaljšala rok do 31. julija.

Pomoč so utemeljili z besedami: »Ker gre za kompleksen investicijski projekt, nekateri postopki terjajo več časa. Po prvotni časovnici bi denimo gradbeno dovoljenje moralo biti izdano do 1. julija 2016, a je bilo izdano šele 5. oktobra lani, kar je posledično vplivalo tudi na roke za izdajo drugih dovoljenj.« Dnevnik tako še izpostavlja nenavadnost argumenta, saj je bila pogodba podpisana šele ob pridobitvi gradbenega dovoljenja, časovnica pa bi se lahko v njej ustrezno prilagodila.

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

krmača (nepreverjen)

Napizdili so nas oz. g. ki počiva in cmerarja, za lapce smo dobri!
Žalostno pa je , da tega skoraj nihče ne bere !!

jouze (nepreverjen)

kdaj bomo ukinili agencije? te so vir revščine in negotovosti.

Starejše novice