Na današnji vladni tiskovni konferenci o izzivih, povezanih s koronavirusom, je bilo govora o trendu okužb in cepljenju. Sproščanja ukrepov za zdaj, glede na številke, še ni za pričakovati.

Vladni govorec Jelko Kacin je, kot je zdaj že navada, najprej postregel s številkami, ki pa so še takšne, da sproščanja ukrepov ne gre pričakovati.

»Povprečje okužb v sedmih dneh znaša 1668, včeraj je znašalo še več. Smo pa še vedno daleč od prvega mejnika, ki je pri številki 1350, kar bi omogočilo prehod v rdečo cono, sproščanje ukrepov in vrnitev prve triade v šole. Pogoji za sproščenje tudi niso izpolnjeni pri stanju v bolnišnicah. Zasedenih mora biti manj kot 1200 postelj, trenutno jih je 1244,« pravi Kacin.

Kot še dodaja, čudeža na današnji seji vlade ne gre pričakovati in sproščanja ukrepov z 18. januarjem skoraj zagotovo ne bo.

Med državami, kjer se je stanje po praznikih poslabšalo

O trendu okužb, tako v Sloveniji kot v Evropi, je ponovno govorila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Nuška Čakš Jager. Ta pravi, da Slovenija spada med tiste države, kjer se je stanje po praznikih poslabšalo. 

»Zaznali smo več navedb o okužbi v skupnem gospodinjstvu, povečujejo se tudi zasebna druženja ter primeri, ko ljudje ne vedo, kje so se okužili. Največ novih primerov je med mlajšimi, v starostni kategoriji od 25 do 34 let,« pravi in poziva, naj se ljudje držijo znotraj svojih mehurčkov, torej naj druženje poteka znotraj gospodinjstev.

Za dodatna druženja so seveda poskrbeli praznični dnevi, ki so dodali nekaj okužb. Pa vendarle so se ljudje družili tudi po drugih državah, kjer pa je situacija neprimerno boljša.

Kaj je torej razlog, da je v Sloveniji tako, kot je?

»Nobena študija ne pove točno, kakšne so navade ljudi in zato je zelo težko odgovoriti, kaj je pri nas drugače. Večino ukrepov, ki jih imamo, imajo tudi v drugih državah. Zakaj je tam bolje, ne bi znala povedati. Ne vem, kaj pri nas ne deluje in ne učinkuje. Je pa res nekaj, vsak posameznik je odgovoren zase, in če nekdo ne upošteva ukrepov, so lahko posledice večje, učinkovitost ukrepov pa manjša. Ljudje pa nato mislijo, da ukrepi niso dobri. Očitno ne znamo ponotranjiti ukrepov do te mere, da bi bila učinkovitost takšna, da bi preprečili širjenje,« še dodaja.

O bonitetah in sproščanju ukrepov za cepljene še ne razmišljajo

Govora je bilo tudi o cepljenju v Sloveniji, o čemer je govorila Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ta pravi, da je trenutno v Sloveniji precepljenih, v kolikor gledamo po spolu, 0,6 odstotka moške in 1,4 odstotka ženske populacije

Do zdaj je bilo prijavljenih 76 neželenih učinkov, večinoma jih je povezanih s spremembo na mestu cepljenja. Je pa zanimanje za cepljenje izjemno, pravi Grgič Vitek.

Slednja je nato morala odgovarjati na vprašanja povezana s tem, ali bodo imeli ljudje, ki se bodo cepili, kakšne bonitete v primerjavi s tistimi, ki se ne bodo želeli cepiti. Preprosto povedano, ali bi cepljena oseba, na primer, lahko prehajala občinske meje brez težav.

»Na ravni Evropske unije je govora o teh tako imenovanih certifikatih, se pogovarjamo in razmišljamo, kako delovati. Toda dokler ne vemo, ali cepivo v resnici preprečuje prenos virusa, je težko delati priporočila. Cepljenje preprečuje potek bolezni, ne vemo pa, če cepivo preprečuje prenos virusa na druge. Dokler imamo toliko kroženja virusa v populaciji, je težko govoriti o tem, da bi sproščali določene ukrepe. Prav tako je prezgodaj govoriti o bonitetah,« pravi Grgič Vitek.

Ob tem je še dejala, da upa, da bodo predvidoma do februarja uspeli precepiti ljudi, starejše od 80 let.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Wotag (nepreverjen)

Cepimo se, cepimo.

Starejše novice