FOTO: Mediaspeed
Marjan Dora je danes v oddaji Dora - nedeljski pogovori gostil Bronjo Žakelj, avtorico knjige Belo se pere na 90, ki je naletela na izreden odziv med bralci.

Dora je takoj uvodoma dejal, da je kot njegova gostja edina, ki je napisala eno samo knjigo in »zažgala« celo Slovenijo.

»Jaz sem res neverjetno presenečena, da je ta knjiga takšna uspešnica, da se je tako dotaknila bralcev in so jo vzeli za svojo. Nikoli ne veš, kaj te čaka, ko pišeš knjigo, ali bo sprejeta med bralci ali ne. Ni recepta.«

Sprva njena uspešnica niti ni bila mišljena kot knjiga, ampak je zapisovala to, kaj se ji je dogajalo.

»Knjigo nisem pisala zato, ker bi imela željo po samoizpovedi. Morda je takšen občutek, ker je knjiga intimna in si dotika različnih stvari. Ni šlo za samoterapijo, nekako sem čutila potrebo po pisanju. Sama obrt pisanja me je zanimala. Sem diplomirana novinarka, delam v bančništvu in pisanje mi je nekako manjkalo.«

Novinarstvo ni bilo zanjo

Čeprav je vedno rada pisala, pa ji novinarski posel nekako ni dišal oziroma se v njem ni našla. 

»Vedno sem zelo rada pisala, v novinarstvu pa se nisem našla, predvsem v tem dnevnem časopisju recimo. Jaz rabim nekaj časa da prespim, da napišem, da malo tekst odleži. To, da bi 'šibala' novice dnevno ni zame. Nisem takšen človek.«

Knjiga Belo se pere na 90 je izšla lansko leto, v njej pa je nekako opisano srečevanje z rakom in njegovimi posledicami. Njena mama je ravno za posledicami te krute bolezni umrla, ko je bilo Žakljevi štirinajst let.

»Po mamini smrti, ko sem pisala svoje dnevniške zapiske, sem jih naslavljala na mamo. Razlagala sem ji, kaj se je zgodilo, kaj je bilo v šoli, prvi zaljubljenosti in tako naprej. To je bil zame tak naraven način pisanja. Že prvi stavek v knjigi je bil naslovljen na mamo.«

Njena mama je zbolela, ko je bila v petem razredu. Toda z bratom jima niso hoteli povedati, da gre za raka in za to jim je na nek način hvaležna. Ima pa pomisleke glede tega, da za diagnozo niso povedali mami, ki je, po njenih besedah, naj ne bi dobro prenesla.

»Jaz razumem, da so nama z Rokom to diagnozo prikrili in na nek način sem jim hvaležna. Midva sva imela namreč še tri leta krasnega otroštva. To, da so diagnozo prikrili mami, se mi je skozi otroške oči zdelo normalno, ko pa gledam na te stvari zdaj, pa se mi zdi nesprejemljivo. Da nekomu to prikriješ in mu nekako 'ukradeš' lastno smrt.«

Pri devetnajstih zbolela tudi sama

Zahrbtna bolezen pa se je pet let po mamini smrti pojavila tudi pri njej.

»Dokler bolezni ne poznaš, se zdi nekaj groznega, rak je bil vedno tabu tema. Ko pa se s to diagnozo soočiš in ko jo sprejmeš, jo nekako udomačiš, ker nimaš drugega. Takrat pa je stvar bolj enostavna, kot zgleda za nekoga z ulice. Tudi lansko leto, ko sem ponovno zbolela, sem ponovno sprejela te stvari in razmišljala, kako bom te stvari speljala in se rešila iz tega. Strah ob tem, ob čakanju diagnoze je veliko hujši kot potem.«

Ko so ji lansko leto odkrili novo rakasto tvorbo, je bila njena hčerka stara toliko, kot je bila Žakljeva, ko ji je zaradi raka umrla mama. Med zdravljenjem pa je imela prav posebno motivacijo.

»Rekla sem si, da moram biti zraven, ko bo izbirala obleko za valeto.  Ves čas sem razmišljala, samo da se izmažem iz tega. Čaka me Katjušina valeta in z njo moram po obleko. Samo da ne bo, tako kot jaz po mamini smrti, sama kupovala obleke in s kom drugim hodila po čevlje. Ko sem prišla domov, sem se dolgo spravljala k sebi, a prva stvar, ki sem jo po dveh mesecih in pol lahko naredila, je bila, da sem rekla Katjuši 'greva po obleko za tvojo valeto'.«

Nominirana za Kresnika

Z Doro sta se nato dotaknila tudi smrti njenega brata, ki se je ponesrečil v planinah.

»Rok je bil alpinist, star je bil devetnajst let, ko se je ponesrečil. Težko primerjaš različne smrti med seboj, ampak to je bil najhujši udarec v mojem življenju. Lahko bi rekla, da me je mamina smrt najbolj zaznamovala tako, da me je spremenila in je življenje odšlo na neko drugo pot. Rokova smrt pa je nekaj, kar sem najtežje prebolela.«

Za svoj prvenec je nominirana tudi za nagrado Kresnik, ki jo podelijo avtorju oziroma avtorici najboljšega slovenskega romana preteklega leta.

»Moram povedati, da mi veliko pomeni, da je prepoznana tudi literarna vrednost knjige. Veliko sem se ukvarjala s tem, kako bom to zgodbo predstavila, saj gre za težko temo in se je potrebno izogniti patetiki.«

Več pa v priloženem videoposnetku.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice