Lansko Kurentovanje je zaznamovala slavnostna 60. obletnica, na takratno srečo organizatorjev pa je celotno dogajanje za las ušlo protikoronskim ukrepom.
Le še mesec nas loči od kurentovega skoka in s tem tudi simboličnega začetka 61. Kurentovanja na Ptuju. A če so lani na povorki preganjali viruse, je letos virus pregnal povorko.

Še zadnji decembrski okraski se na Ptuju umikajo petemu letnemu času. A tudi tukaj bomo najbolj nori čas v letu praznovali v skladu z ukrepi. Kurentovanja v vsej svoji pustni norosti letos v karnevalskem mestu zagotovo ne bomo videli.

Poslanstvo karnevala bodo organizatorji nadaljevali, a v prilagojeni, zgolj spletni obliki in to čeprav se srce Kurentovanja skriva v živem doživljanju dediščine in sproščenem druženju. Tega pa epidemija pač ne dovoljuje.

»Zgodba bo tako zastavljena, da bomo obujali spomina na pretekla leta, da bomo predstavili, kako je prišlo do te dimenzije Kurentovanja, kot ga poznamo sedaj,« pojasnjuje Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj.

Še zadnji decembrski okraski se na Ptuju umikajo petemu letnemu času.

Vse to pa bodo Ptujčani in drugi radovedneži lahko spremljali le preko digitalnih kanalov. Lani je jubilejno 60. Kurentovanje pustilo odličen vtis z več kot 7000 nastopajočimi iz 16 držav in s preko 100.000 obiskovalci. Domačini bodo to doživetje, sededa, pogrešali ...

»Fejst bomo pogrešali Kurentovanje, ker je to naš običaj, to je že toliko let ... Škoda, marsikaj pogrešamo, pa še bomo pogrešali,« pravi domačinka Tatjana Potočnik.

»Ni prijetno, da letos ne bo Kurentovanja, ker je vseeno to nekaj značilnega za Ptuj in radi živimo s tem,« pa pristavi mimoidoča Petra Šeruga.

Branka Bezeljak pa dodaja: »Ja, vsekakor nam bo manjkalo, ker smo pač navajeni, da se že 2. februarja vse začne in se vsi družimo, zabavamo, tokrat pač ne. Upam, da bodo kurenti vsaj korono odnesli.«

Lani je Kurentovanje na Ptuj privabilo več kot 100.000 ljudi, letos bo prvič v zgodovini na spletu.

A nekaj, kar je v krvi, bodo tudi koronavirus težko ustavil. Prav pristnost ohranjanja pustne tradicije je tudi pripeljala do vpisa obhoda kurentov na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu.

»Mislim, da ni tistega, ki bi lahko preprečil kurentu, da bi v individualnem obhodu opravil to, kar je avtohtono, kurentovo obredje. Tega pa bomo deležni,« meni Branko Brumen, generalni sekretar Evropskega združenja karnevalskih mest in predsednik Kurentovanja.

V nasprotju s predpisi ne bodo ravnali, pravijo, a obhod kurenta je neprecenljivo poslanstvo, pristavi še Hinko Šoštarič, vitez Hinko Sodinski plemeniti Gall - 18. Princ karnevala: »Nekaj se bo na Ptuju vseeno dogajalo, ker to je le tradicija. Kurenti, veste, to so cele družine, bodo vseeno obiskali Ptuj, tako da bomo zvonenje vseeno na Ptuju slišali.«

Pustni Ptuj bo okrašen z zastavami, prazne izložbe bodo polepljene s plakati preteklih pustovanj, prav tako pa bodo zapolnili plakatna mesta Komunalnega podjetja Ptuj.

Tudi karnevalsko vzdušje bo pričarano. Središče mesta bo pustno okrašeno obujalo nepozabne spomine, ki so jih kurenti in ostale etnografske maske ustvarili v šestih desetletjih.

»To sedanjo decembrsko okrasitev bo zamenjala pustna okrasitev, mestno hišo bomo obarvali v barve Kurentovanja, mesto bomo obeležili z zastavami, tudi prazne izložbe bomo polepili s peteklimi fotografijami Kurentovanj, kurentov ...« našteva direktorica Zavoda za turizem Ptuj.

Kot pravijo, bodo prav v časih negotovosti še toliko več pozornosti namenili ohranjanju tradicije. Vse to pa s ciljem, da se v letu 2022 ponovno srečamo na ptujskih ulicah.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

NINO (nepreverjen)

Še en mesec do kurentovega skoka? Saj ta namreč ni 19. februarja. Kurentov skok je vsako leto na svečnico, v noči iz 2. na 3. februar, to pa je čez dva tedna. Novinarji...

Starejše novice