Se spomnite? September 2012, Ljubljana - Moški stoji ob inštalaciji 437 parov copat, ki ponazarjajo umrle zaradi samomora v letu 2011 (foto: Žiga Živulović jr./Bobo).
V Podravju si je lani in predlani vzelo življenje 137 ljudi. Leta 2017 je bilo Podravje na prvem mestu med regijami v številu samomorov.

Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo danes, 10. oktobra, letos v ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu.

Zaradi samomora v Sloveniji umre letno skoraj 400 ljudi, pri čemer so samomori pri moških tri- do štirikrat pogostejši kot pri ženskah. Natančneje. V lanskem letu je za posledicami samomora umrlo natanko 353 oseb, od tega 274 moških in 79 žensk, razkrivajo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 odstotkov, se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje.

Samomorilni količnik, ki so ga v Sloveniji zabeležili v letu 2018, je sicer najnižji samomorilni količnik v zadnjih dveh desetletjih in tudi sicer najnižji od leta 1965 naprej. 

Samomorilni količnik in absolutno število samomorov v obdobju 2003 – 2018 (vir: Statistika umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji v letu 2018, NIJZ).

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se trend upadanja samomorilnega količnika nadaljuje oziroma vzdržuje iz prejšnjih let, pri čemer število nepojasnjenih smrti - skupina smrti, kjer bi lahko bili prikriti oziroma neprepoznani samomori - ostaja bolj ali manj stabilno.

Primerjava trenda med številom samomorov in nepojasnjenih smrti (vir: Statistika umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji v letu 2018, NIJZ).

V vseh starostnih skupinah izstopajo samomori moških, ki so tri- do štirikrat pogostejši kot samomori med ženskami. Podobno kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti, posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah.

V Podravju si je lani in predlani vzelo življenje skupno 137 ljudi

Med bolj ogrožena področja še vedno spadajo vzhodne statistične regije, kjer ponekod izstopa visok samomorilni količnik med moškimi, medtem ko je pojavnost samomora v zahodnih statističnih regijah nižja. 

V podravski statistični regiji si je lani življenje vzelo 55 ljudi, leto pred tem pa kar 82 posameznikov. Le dve regiji sta lani zabeležili več samomorov kot podravska regija. To sta osrednjeslovenska in savinjska. Leta 2017 je bilo Podravje na prvem mestu med regijami v številu samomorov.

Po količniku samomora, število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev letno, se Podravje uvršča na sedmo mesto med dvanajstimi slovenskimi statističnimi regijami.

Količniki samomora v različnih statističnih regijah v letu 2017 - 2018 (skupaj, moški, ženske; vir: Baza umrlih NIJZ).

S krepitvijo duševnega zdravja lahko preprečimo pojav številnih duševnih težav in motenj, prav tako pa preprečujemo enega pomembnejših javnozdravstvenih problemov – samomor. 

Nacionalni inštitut za javno zdravje razkriva, da se kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, začne že do 14. leta starosti, a jih v začetku pogosto spregledamo. Zato je skrb za duševno zdravje pomembna ves čas in tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih. 

Odnos mladih do samomora so strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje raziskali tudi v sklopu kvalitativne raziskave, v kateri so opravili vsebinsko analizo maturitetnih esejev iz leta 2017 z naslovom Samomor kot izstop iz kolesja sistema.

»Ugotovili smo, da je večina dijakov ohranjala kritično distanco do vsebine, manjšina dijakov pa je izražala bolj zaskrbljujoča stališča,« pojasni Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodaja: »Rezultati študije nam bodo lahko služili pri pripravi preventivnih programov za odgovorno naslavljanje vsebine samomora v šolskem okolju.«

Ključno je zmanjševanje stigme oseb z duševnimi motnjami

Stigma je pogosto posledica nezadostnega poznavanja ozadja duševnih bolezni in med drugim zaviralno vpliva na iskanje pomoči, opažajo strokovnjaki.

Stigma, zlasti glede duševnih motenj in samomora, pomeni, da mnogi ljudje, ki razmišljajo o tem, da bi si vzeli življenje ali so mogoče že poskušali storiti samomor, ne poiščejo pomoči, ki jo potrebujejo. 

Preprečevanje samomora pogosto ni bilo ustrezno obravnavano zaradi premajhne ozaveščenosti o samomoru kot velikem javnozdravstvenem problemu in zaradi tabuja v mnogih družbah, da bi o njem odprto razpravljali,« opaža predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Aiga Rurane in dodaja: »Ozaveščanje skupnosti in odpravljanje tabujev je pomembno, saj s tem ustvarjamo okolje, ki spodbuja sodelovanje in soodločanje v skupnosti, spoprijemanje s stresorji, reševanje problemov in omogoča dvig pismenosti o duševnem zdravju.«

Hkrati je smiselno v krepitev duševnega zdravja usmeriti obstoječe storitve s področja (duševnega) zdravja. V Sloveniji se po besedah Nacionalnega inštituta za javno zdravje na področju duševnega zdravja soočamo z velikimi potrebami po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, pomanjkanjem kadra na področju duševnega zdravja in neenakomerno dostopnostjo do različnih virov pomoči za prebivalce nekaterih regij.

Korak naprej ...

Do konca leta bo v okviru zdravstvenih domov predvidoma vzpostavljenih deset centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov in deset centrov za duševno zdravje odraslih, v katerih bodo delovali multidisciplinarni timi strokovnjakov, še napoveduje Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice