Nasproti Marjana Dore je tokrat sedel politik in publicist Dimitrij Rupel.

Dimitrij Rupel je začel kot literarni zgodovinar, nato ga je pot vodila v politiko.

»Pred osamosvojitvijo je vendarle bilo za mano že kar nekaj mojega življenja. Jaz sem stopil v politiko tam leta 1989 oziroma 1990. Takrat sem bil star že 43 let,« pravi.

Spomnila sta se na leta, ki so bila pred vstopom v politične vode.

»Pred tem sem bil urednik študentske tribune, se družil z literati, tudi filozofi in politiki. Tako sem pač pristal v tisti kombinaciji, ki je takrat bila pri Novi reviji. Začeli smo leta 1982, do leta 1987 smo se čisto pokvarili in takrat smo objavili tisto znamenito 57. številko«.

Beseda je tekla tudi o tem, kako so ustanovili stranko.

»Najprej je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza. Isti ljudje so nato ustanavljali tudi Slovensko demokratično zvezo. Je pa res, da sem jaz malo, oziroma precej ali celo največ kriv za to. To pa zato, ker sem bil užaljen in sem rekel, da kmetje bodo imeli svojo stranko, intelektualci pa ne. Iz kulturniškega gibanja je nato nastalo politično gibanje«.

Ena izmed tematik, ki sta se je dotaknila je bila tudi jugoslovanska kriza. 

»Jugoslovanska kriza je bila neizbežna, ker sta se v Sloveniji in na Hrvaškem zgodili ti dve spremembi oziroma reformi, medtem ko v Srbiji tega ni bilo. Tam so mislili, da bo Jugoslavija ostala in da bo to socialistična država. Zanašali so se na Sovjetsko zvezo, ki pa je konec leta 1991 propadla«.

Dora je Rupla povprašal tudi o vlogi partizanov in domobrancev ter pripomnil, da sta oba rojena po vojni in ne moreta prevzeti grehov svojih staršev.

»Moji starši nimajo nobenih grehov. Moj oče je šel v partizane z violinsko škatlo oziroma z violino. Kaj hočem povedat je to, da stvari, ki so se dogajale po vojni po letu 1945, to je bilo skrajno nečedno in zavržno. Jaz o tem seveda veliko nisem vedel, ko sem bil še mlad«.

Na nek način je Rupel tudi oral ledino kot prvi slovenski zunanji minister.

»Marsikaj se je dogajalo, tudi improviziralo in praktično delalo po navdihu. Naj vam povem, da zunanje ministrstvo oziroma republiški komite za mednarodno sodelovanje je štel petdeset ljudi in s temi ljudmi smo storili vse kar je bilo potrebno«.

Več pa v priloženem videoposnetku.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice