O plastiki in zmanjševanju odpadkov v gospodinjstvu smo se pogovarjali s Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja. 

Ekologi brez meja vidno prispevajo k čistejši naravi ter ozaveščanju javnosti o nevarnostih plastike odpadkov. Pred dnevi je predsednica društva Ekologi brez meja, okoljevarstvenica Urša Zgojznik, dobila nagrado za Slovenko leta, in sicer po izboru bralcev revije Jana, kar je dodatno priznanje za društvo.

O plastiki, odpadkih v gospodinjstvu in projektih društva smo spregovorili s Katjo Sreš, ki nam je priporočila knjigo Dom brez odpadkov, avtorice Bee Johnson, ki je nekakšen priročnik za gospodinjstva, ki želijo zmanjšati odpadke.

»Knjiga nudi vpogled v življenje povprečne potrošniško naravnane družine, ki se je odločila za veliko spremembo. Svoj dom so korak za korakom spremenili v dom brez odpadkov. Ti koraki so bili včasih povsem preprosti, drugič spet bolj zahtevni in celo zabavni. Da bi se lahko drugi na isto pot podali z manj preprekami, je avtorica Bea Johnson napisala priročnik, razdeljen na poglavja (zavihajmo rokave, kuhinja in nakupovanje hrane, otroci in šola, prazniki in darila itd.), v katerih so zelo koristni, praktični in povsem preprosti nasveti in recepti. Kljub temu, da knjiga velja za priročnik, pa ni suhoparen in dolgočasen. Ponuja prijetno in zanimivo branje tudi tistim, ki se sami še niso pripravljeni lotiti tovrstnega podviga, jih pa zanima, kako se z velikimi spremembami spopadajo drugi,« nam zaupa sogovornica.

FOTO: Tanja Ristič

Kot pravi Katja, bodo odpadki vedno prisotni v domu, pomembno pa je, »kako jih lahko postopoma ustvarimo čim manj s pametno potrošnjo, ponovno uporabo in popravili«.

»Dom brez odpadkov je življenjski slog. Če želimo, da deluje dolgoročno, ga moramo oblikovati tako, da bo deloval in bo v skladu z realnostjo. Glavno vodilo pri tem je: zavrni, česar ne potrebuješ, zmanjšaj uporabo tistega, kar potrebuješ, stvari ponovno uporabi, odpadke ločeno zbiraj in jih kompostiraj«, pove Katja.

Sloveniji manjka kanček ambicioznosti

Povprašali smo jo tudi, ali smo v Sloveniji na dobri poti, da postanemo država brez odpadkov.

»Smo na dobri poti, imamo pa še veliko 'rezerve'. Slovenija je ena boljših držav, kar se tiče ravnanja z odpadki, manjka nam morda le še kanček ambicioznosti, da bi dejansko lahko postali zgled za ostale in delali resnično velike korake. Maribor se je precej 'zapičil' v krožno gospodarstvo, kar je sicer super in pohvalno, a navadnim občanom to bolj malo pove. Zero waste je po drugi strani oprijemljiv in konkreten način doseganja nekaterih krožnogospodarskih ciljev«.

Vsak posameznik šteje

Zanimalo nas je, kaj lahko posameznik stori, da bo naša družba postala družba brez odpadkov? »Zelo veliko ali pa skoraj nič, pomembno pa je, da čisto vsak korak šteje. Za začetek se lahko izognemo plastiki za enkratno uporabo, zastonjkarskim drobnarijam, nezaželeni pošti in netrajnostnim praksam. Zaradi ene zavrnitve smeti še ne bodo izginile, pa vendar pomeni zahtevo po alternativah. Koncept zavračanja namreč temelji na moči kolektivnosti.«

Preko društva poteka tudi več projektov, kjer se lahko vključijo posamezniki, skupine, družine itd.

»Pridne roke in kreativne glave potrebujemo pri vsakem projektu. Največ prostovoljcev je aktivnih pri mesečnih izmenjavah oblačil Tekstilnica. Sicer pa posameznike pozivamo, da prevzamejo vlogo aktivnih državljanov in pomagajo pri popisu divjih odlagališč ali pa vnesejo koristne informacije na platformo Manj je več, ki je odlična začetna točka za vse tiste, ki si želijo zmanjšati količine odpadkov v svojih domovih«.

Društvo pa sodeluje tudi z različnimi organizacijami, kot npr. s Snago. »Sodelovanje z različnimi deležniki je pogoj za uspešno implemetacijo zero waste korakov, pa naj bo to na ravni občine, hotelov ali prireditev. Konkretno s Snago Maribor sodelujemo pri festivalu Art kamp, ki se že dve leti ravna po naših smernicah za Prireditve z manj odpadki.«

»Še vedno smo pod vtisom letošnje akcije Očistimo Slovenijo, ki je potekala pod sloganom 'Še zadnjič' z ambicijo po dvigu ozaveščenosti, da nekoč takšne akcije res morda ne bodo več potrebne,« doda.

FOTO: Polona Ponikvar

Odrecite se plastiki za enkratno uporabo

Ekologi brez meja nadaljujejo z aktivnostmi na področju preprečevanja nastajanja različnih vrst odpadkov. »V ospredju našega delovanja je trenutno sicer plastika v sklopu projekta Plastika naša vsakdanja. Naša znanja posredujemo z delavnicami in predavanji Prazen koš, polna denarnica, v spletni trgovini Zelenci ponujamo alternative plastičnim in drugim izdelkom za enkratno uporabo, posvečamo pa se tudi že omenjeni Tekstilnici in portalu Manj je več. Rdeča nit našega delovanja ostaja zero waste program, v sklopu katerega se ukvarjamo z občinami, hoteli in prireditvami, ki želijo zmanjšati količine odpadkov.«

Katjo smo prosili tudi za nekaj besed o aktualnem projektu Plastika naša vsakdanja. »V Sloveniji manjka dobrih in aktualnih podatkov na področju ravnanja z odpadno plastično embalažo. Z raziskovanjem in informiranjem bomo zapolnili to vrzel ter razblinili več mitov, odpravili nerazumevanje razlik med različnimi vrstami plastike, pripomogli k preprečevanju nastajanja novih odpadkov, višji stopnji kakovostnega ločevanja in zavedanja o bolj trajnostnih alternativah. Podrobno bomo popisali vrste embalaže življenjskih potrebščin (hrana, pijača, čistila in gospodinjski aparati) in predstavili možne alternative, ki se jih lahko poslužijo proizvajalci, trgovci in kupci. Posebno pozornost pa bomo namenili tudi ‘Velikim 5’ – vrečki, plastenki, embalaži za hrano, slamici in lončku za kavo na poti, ki so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko«.

Kaj lahko posameznik sam stori, da se zmanjša uporaba plastike? »Najprej pomete pred svojim pragom in se odreče vsej plastiki za enkratno uporabo. Plastika sama po sebi je odličen material, ki močno prispeva h kakovosti naših življenj, a ravno zaradi njene dolgoživosti je bizarno, da jo v nekaterih primerih uporabljamo celo manj kot 20 minut. Tu ne gre za nobeno odkrivanje tople vode ali modno muho, le vklopiti moramo svojo 'kmečko' pamet in pogledati prakse naših staršev in starih staršev, ki so brez težav preživeli brez plastičnih vrečk, slamic in podobnih neumnosti.«.

FOTO: Maša Kores

»Tisti, ki pravi, 'ne da se', v resnici misli 'ne da se meni'. Res je, en sam človek nas ne bo rešil pred okoljsko katastrofo, uspelo nam bo le, če bomo sodelovali. Vendar pa je potrebno nekje začeti. Vsak od nas lahko prevzame odgovornost in postane zgled za druge. Pravkar v Katowicah poteka Podnebna konferenca Združenih narodov, kjer je bilo izdano opozorilo, da smo zadnja generacija, ki še lahko prepreči katastrofalne posledice podnebnih sprememb, in prva, ki bo čutila njene posledice! Začeti se moramo zavedati, da je naša potrošnja tesno povezana s problemi okolja,« pokritizira Katja mnenje, da en sam ne more spremeniti sveta.

Ozaveščenost težko merimo s preverljivimi številkami.

»Vsekakor lahko govorimo o pozitivnem trendu na ravni celotne države. Mariborčani imamo srečo, da obstaja kar precej alternativ za odgovorno potrošnjo in nakupovanje izdelkov z manj (plastične) embalaže. Zagotovo takšne podjetniške prakse vplivajo na dvig ozaveščenosti in jih je vsekakor treba spodbujati. Druga plat zgodbe pa so seveda prizori, ki smo jim bili priča po 'štajerskem novem letu' …  Alternativ zagotovo še ni dovolj, zato pozdravljamo pred kratim sprejeto Direktivo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje, s katero bodo tudi lokalne skupnosti in proizvajalci prisiljeni, da potrošnikom ponudijo kakovostne alternative«. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice