FOTO: Mediaspeed
Feri Lainšček, pesnik in pisatelj, je v tokratni pogovorni oddaji sedel nasproti Marjana Dore. Zanimiv pogovor o letih, očetu in materi, ljubezni, samoti dvojini in filmih.

Ferija Lainščka na starše vežejo močna čustva, kar se izraža tudi v njegovih delih. V otroštvu so ravno preko pripovedovanja staršev do njega prišle pravljice in zgodbe. 

»Mislim, da me je to usodno zaznamovalo, v smislu, da sem tudi sam zdaj na neki način pripovedovalec,« pove Lainšček.

Prekmurščina materni jezik

Pravi, da je zanj prekmurščina materni jezik, saj do osnovne šole slovenščine ni poslušal. V mladosti je živel v Dolencih na Goričkem, pravi, da so v Mursko Soboto šli mogoče enkrat na leto. Njegov oče je bil cestar in ga je vozil od hiše do hiše po nekaj okoliških vaseh. 

»Življenje na majhnem prostoru se s tiste perspektive zdi kot, da v življenju nimaš nobenih možnosti, na koncu pa se je pokazalo, da ni tako, da tudi tiste majhne, makadamske poti nekam vodijo in se svet odpre v neskončnost.«

Mama je imela veliko srce

Njegova mama je bila neskončno empatična ženska, in kljub temu, da so bili revni in so živeli skromno, je njegova mama to doživljala, kot, da jim nič ne manjka in da je treba zmeraj drugim nekaj dati, pove Lainšček. 

»Moja mama je imela definitivno veliko srce in upam, da je vsaj nekaj malega prišlo tudi name.«

Svet je nenehno na tehtnici

Lainšček pravi, da je v nekem trenutku življenja ugotovil, da je v današnjem času govoriti o ljubezni najbolj angažirano dejanje. Vendar pravi, da je zdaj prišel do zelo preprostega spoznanja, da je svet nenehno na tehtnici, da je na eni strani zlo in na drugi dobro, vedno se zdi, da bo zmagalo zlo, vendar dobro to vedno izravna. »In da ta tehtnica lahko deluje, pomaga samo ljubezen.« Pri ljubezni ne gre za to, da bi jo jemal, ampak da bi jo dajal, pove Lainšček.
 

Po njegovih delih posnetih kar šest filmov

Pravi, da za nekatere svoje romane lahko pove, da njegovi liki živijo, tako je tudi pri nekaterih likih iz romana Petelinji zajtrk. So pa v njegovih delih tudi liki, ki so popolnoma izmišljeni. Po njegovih delih je posnetih kar šest filmov, Petelinji zajtrk je najbolj gledan, Šanghaj pa je doživel največji svetovni uspeh, saj je v Montrealu za scenarij dobil glavno nagrado.

Literarni in filmski jezik se razlikujeta

Literarni in filmski jezik se neskončno razlikujeta, pojasni Lainšček in doda, da potrebuješ šest filmov, da spoznaš, kako drugačen je filmski jezik. »Sem avtor, ki piše zgodbe.«
Naslov filma Petelinji zajtrk je od Lainščka in tudi domislica petelinji zajtrk je njegova, saj kot pravi, je veliko spraševal naokrog in da ni ljudska, čeprav zdaj vsi tako mislijo. 

Lainšček veliko časa preživi v Soboškem parku, kjer se sprehaja s svojim psom, za katerega pravi, da je neke vrste terapevtski pes, saj ga je ozdravil strahu pred psi.  Sicer pa Lainšček pravi, da za pisanje poezije potrebuje navdih in da je do navidezne lahkotnosti zelo dolga pot. 

V zanimivem pogovoru tudi o njegovem udejstvovanju v politi, zakaj je začel pisati, zakaj in kako je zapustil Ljubljano in o njegovi veliki želji po svobodi ter strahu pred samoto. Lainšček pa je spregovoril tudi o svojem najnovejšem romanu z naslovom Pol bela, pol črna, ki ga je končal pred dnevi in bo izšel čez dobra dva meseca. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice