Zaključena je sanacija južnega podpornega zidu ob dvorišču proštijske cerkve svetega Jurija. Z nekaj dodatnimi ukrepi so uspeli ohraniti tudi drevo divjega kostanja, katerega korenine so se razraščale v zidu.

Med odstranjevanjem tlaka v ulici južno od cerkve svetega Jurija, ki povezuje Slomškovo ulico in Mestni trg, se je pokazalo, da je južni oporni zid pod cerkvenim dvoriščem v zelo slabem stanju in mu grozi celo samozrušitev.

Zaradi nevarnosti so tlakovanje ustavili, Mestna občina Ptuj pa je naročila tehnično in projektno dokumentacijo za sanacijo nestabilnega zidu.

Strokovnjaki so ugotovili, da je zid močno razpokan, deformiran in nagnjen zaradi korenin divjega kostanja, ki se razraščajo v njem. Pred pričetkom sanacije so januarja letos na ptujski občini opozorili, da bodo za ohranitev divjega kostanja sicer storili vse, kar bo mogoče, a da bo drevo morda žal moralo pasti.

Južni zid pod proštijsko cerkvijo pred obnovo.

Zid so popravili v skladu z navodili spomeniškega varstva

Sanacija južnega opornega zidu je zdaj zaključena. Izvedli so oporno konstrukcijo in ustrezne temelje, z drenažo pa so poskrbeli za odvodnjavanje. Na zidu so odstranili staro dotrajano ograjo in namestili novo. 

»Zaključni izgled zidu je izveden v skladu z navodili spomeniškega varstva,« so pojasnili na Mestni občini Ptuj.

Vrednost vseh del za izvedbo sanacije zidu, vključno z restavratorskimi deli in arheološkimi raziskavami, je znašala 143.479 evrov brez davka na dodano vrednost.

Tako je videti obnovljen podporni zid.

Drevo so uspeli ohraniti

Na Mestni občini Ptuj so se trudili ohraniti bližnje drevo, zato so naročili pregled stanja divjega kostanja in arboristično mnenje. Z georadarskimi raziskavami so preverili, kje se nahajajo korenine drevesa in kaj je mogoče narediti, da se kostanj ohrani.

Najprej so izvedli nujna vzdrževalna dela v krošnji drevesa, s čimer so sploh omogočili uporabo velike mehanizacije, ki je bila potrebna za izvedbo pilotnega sidranja.

»Naročili smo tudi dodatno proučitev drugih oblik morebitnega izvajanja zavarovanja brežine in sanacije zidu, s ciljem, da se okoli drevesa ne posega. Vseskozi je bila želja in pa navodilo občine, da se dela izvajajo na način, da se drevo divjega kostanja ohrani, tekom izvajanja del pa se je skušalo v čim večji meri varovati devo in rastni prostor le-tega,« so razložili na ptujski občini.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

kometar (nepreverjen)

zelo lepo da ste ohranili drevo. najbolj boli ko drevesa drug za drigim samo podirajo... drevo je kot človek ... raste in krasi življenje vzporedno z nami...

Starejše novice