Februarja letos so zaradi nevarnosti s strehe padajočih strešnikov zaprli južno pot na Ptujski grad oziroma prehod tam dovolili le na lastno odgovornost.
Predvčerajšnjim, 22. julija, se je okrušil del grajskega obzidja med zahodim grajskim stolpom in južnim pravokotnim stolpom. Zato so morali zapreti še zahodno pot na ptujski grajski grič, torej z Muzejskega trga oziroma iz smeri Sončnega parka.
Obiskovalcem tako preostane le še ena varna pot na Ptujski grad, tista s severne strani.
V slabem stanju je celotno grajsko obzidje
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič je poudaril, da gre za del obzidja, ki je v izjemno slabem stanju: »Zato je sanacija nujna. Deli obzidja so padali preko oziroma na pot na grad. Pot na grad z zahodne strani bo zaradi nevarnosti zaprta, vsaj dokler stroka na licu mesta ne oceni resnosti razmer.«
V ptujskem muzeju so o dogodku že obvestili Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in mariborsko območno enoto omenjenega zavoda.
Aleksander Lorenčič je povedal, da so v preteklih letih določene dele grajskega obzidja sicer že sanirali: »Dejstvo pa je, da je celotno grajsko obzidje v slabem stanju.«
Podoben dogodek se je v kroniko mesta vpisal že pred dobrega pol stoletja
Bi h krušenju grajskega obzidja morda lahko kaj prispeval tudi golosek, ki je bil pred leti izveden na pobočju pod njim?
Direktor ptujskega muzeja je tovrstna ugibanja zavrnil: »Slabo stanje obzidja in krušenje delov ni posledica tega, da ni dreves. Podobno in v še večjih razsežnostih se je na primer zgodilo tudi leta 1965.«
Junija 1965 je takratni časopis Tednik, danes Štajerski tednik, objavil foto zapisek: »Aprilsko in majsko obilno deževje je razjedlo tudi grajski zid, ki je razpadel. Deli so se skotalili do spodaj ležečih hiš.«
Denarja iz naslova vstopnin bo letos precej manj, sanacija zato še pod vprašajem
Tudi južna pot na ptujski grajski grič do nadaljnjega ostaja zaprta, je razložil Aleksander Lorenčič: »Kar zadeva sanacijo strehe na grajski žitnici in na naslovu Na gradu 4, se je najprej zapletlo z izvajalci. Zatem smo uspeli dobiti resno ponudbo, primer smo prijavili na zavarovalnico, ki pa nam je odobrila nižja sredstva od ponudbe. Zato smo za pomoč zaprosili tudi ministrstvo za kulturo.«
Dodal je, da so običajno v takšnih primerih razliko in vse potrebno v muzeju financirali iz lastnih virov, letos pa to zaradi posledic epidemije žal ni bilo mogoče.
»Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je oziroma bo kot eden najbolje obiskanih muzejev v Sloveniji zaradi izrednih razmer utrpel veliko škodo, saj ga vsako leto med drugim obiščejo številne šolske skupine in obiskovalci z domala celega sveta. Muzej je iz naslova prihodkov od vstopnine in tržne dejavnosti skrbel za številna vzdrževalna dela v okviru grajskega kompleksa, ki je v državni lasti, vlagal v dejavnost in reševal tudi kadrovske potrebe,« je naštel Aleksander Lorenčič.
Poudaril je, da je imel muzej že lani težave zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani soustanoviteljev, in dodal: »Glede na enako obdobje 2019 smo bili glede na prihodke v mesecu maju letošnjega leta na 5 odstotkih, v mesecu juniju pa na 15 odstotkih lanske vrednosti.«
Ključno je zagotoviti sredstva za sanacijo najbolj kritičnih delov obzidja
Za ptujski grajski grič se pripravlja oziroma je deloma že pripravljen konservatorski načrt, ki bo med drugim predpisal tudi tudi hortikulturno ureditev.
Naročnik konservatorskega načrta je kulturno ministrstvo kot lastnik grajskega kompleksa, pripravlja pa ga Restavratorski center v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Maribor in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož.
Direktor ptujsko-ormoškega pokrajinskega muzeja je razložil, da bo izvedbeni del načrta odvisen predvsem od finančnih sredstev: »V prvi vrsti je zdaj ključno, da se zagotovijo sredstva za sanacijo najbolj kritičnih delov obzidja.«
Dodal je: »V vednost lahko povem, da smo v začetku leta 2020 prejeli tako imenovano mapo 1 oziroma analitični del konservatorskega načrta za grajski kompleks, mapo 3 in mapo 4.«
Mapa 1 je analitični del z opisi spomenika, mapa 3 obsega oceno stanja posameznih elementov kulturnega spomenika in predvidene tehnologije in načini izvedbe posegov za ohranitev elementov, mapa 4 pa so priloge k načrtu.
Starejše novice
