Vse več slovenskih občin se v prazničnem času odloča za postavitev drsališč, četudi so ta vse prej kot poceni. Preverili smo okoliške občine in stroške njihovih ledenih ploščadi.

Mariborčani so dlje časa poslušali napovedi in obljube o magičnem drsališču ter ga naposled le dočakali. Letos na novi lokaciji, in sicer na Trgu generala Maistra, kjer se razteza na kar 800 kvadratnih metrov. Od tega je sama drsalna ploskev velika 450 kvadratnih metrov, preostanek pa je namenjen drsalni stezi. 

Celotna izvedba letošnjega drsališča v središču mesta bo za seboj potegnila okoli 150.000 evrov, pri čemer ima zavod s strani Mestne občine Maribor zagotovljenih 102.000 evrov za izvedbo, v kar so vključeni tudi obratovalni stroški. Preostali strošek je na strani upravljavca drsališča.

Nekatere iz občinske blagajne, druge po sponzorje

Medtem ko nekatere občine pritegnejo sponzorje, pa druge sredstva odtegnejo iz občinske blagajne.
Obstajajo pa tudi tiste, ki še niso točno predvidele, koliko javnega denarja bo šlo za ledeno zabavo.

Neprecenljivo ptujsko praznično veselje

Ena izmed takšnih je Mestna občina Ptuj, ki je veliko ledeno ploščad postavila na dvorišču minoritskega samostana, ki bo Ptujčane vabila preizkusiti drsalke vse do konca meseca. To je občina dosegla z več ustanovami in podjetji, sponzor postavitve in obratovalnih stroškov pa je Cestno podjetje Ptuj.

»Po pravici povedano tudi sedaj nismo imeli ne časa in tudi ne pretirano energije, da bi te stroške detajlno analizirali,« je povedal Alen Hodnik, direktor Javne službe Ptuj, ki upravlja z drsališčem.

Tudi cestno podjetje ne razkriva stroška in ker je dogovor sklenila ptujska županja Nuška Gajšek, smo se obrnili z vprašanjem kar na njo.

»Iskreno vam povem, da ne vem. Jaz pravim tako, konec koncev v tem času tako veselje nima cene, zato je ta investicija zame neprecenljiva.«

Solidno v Kidričevem

Nekoliko bolj zgovorni o financah pa so bili v sosednji občini Kidričevo, kjer drsališče postavljajo že sedem let. V proračunu je za praznični program namenjenih osem tisočakov.

Ob tem pa je Mojca Meško, vodja projektov Občine Kidričevo, še pojasnila: »Zberemo še deset do petnajst tisoč evrov sponzorskih sredstev, ki smo jih letos namenili tudi za okrasitev in dogodke.«

Ti so namenjeni tako občanom kot zaposlenim v podjetjih, ki sponzorirajo drsališče. Za gostinsko ponudbo pa skrbijo domača društva, ki tako ob brezplačnem drsanju obogatijo svoj društveni proračun.

»Izposoja drsalk je dva evra. Za otroke je čaj brezplačen, dva deci kuhanega vina pa ponujamo po en evro,« še o ceniku doda Meškova.

Dupleška občina kupila drsališče za štirideset tisočakov

Na Dupleku so vrata drsališča odprta že od začetka decembra. Domačini si brez ledene ploskve praznikov sploh ne predstavljajo več, saj je občina drsališče kupila pred leti, in sicer za 40.000 evrov.

»Ocenili smo, da je to najracionalnejša varianta, tudi kar se tiče stroškovnega vidika. Kar pa se tiče same ponudbe, pa nato na razpisu pridobimo ponudnika,« je pojasnil Dejan Stanko iz Občine Duplek.

Tako občina za gostinski prostor plačuje najemnino, ki roma v občinsko blagajno, medtem ko za obratovanje drsališča in praznično dogajanje letno namenja deset tisočakov.
 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice