V okolici Maribora je v teku gradnja največjega železniškega viadukta v Sloveniji. Gre za zahtevnejši infrastrukturni projekt in prvo tovrstno gradnjo po osamosvojitvi. Po novem viaduktu bo promet stekel predvidoma februarja 2023.

Direkcija za infrastrukturo je že jeseni pričela z deli na 3,7 kilometra dolgem odseku železniške proge Počehova–Pesnica.

Celotni projekt, v katerega je vključenih več izvajalcev, in sicer Pomgrad, Kolektor Koling, SŽ-ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba, zajema gradnjo predora Pekel v dolžini 1530 metrov vključno z reševalnim rovom, gradnjo 896 metrov dolgega viadukta Pesnica in gradnjo podvoza Pesnica.

Ob tem pa še gradnjo opornih in podpornih konstrukcij, ureditev tirov in tirnih naprav ter električnega voznega omrežja, ureditev cest s prometno opremo ter izgradnjo aktivne protihrupne zaščite. 

Za izgradnjo odseka od Počehove do Pesnice z gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica je bila podpisana pogodba v vrednosti 100,96 milijona evrov (vir: arhiv Pomgrada).

Pozabljeni viadukt se je nekoč razprostiral po Pesniški dolini pri Mariboru 

V okviru gradnje južne železnice med Dunajem in Trstom je bil leta 1846 dokončan Pesniški viadukt. Po njem je bila speljana proga med Mariborom in Gradcem, ki je prečkala zamočvirjeno Pesniško dolino severno od Maribora. A pogosto rabljena povezava je vlakom dopuščala največjo hitrost le 80 kilometrov na uro.

Opečnati viadukt je bil kar 649 metrov dolg in 21 metrov visok. Stal je na 66 stebrih, ki so temeljili na hrastovih pilotih. Za gradnjo naj bi porabili več kot 2,8 milijona opek.

»Bil je najdaljši premostitveni objekt na celotni trasi Južne železnice med Dunajem in Trstom,« za Mariborinfo pojasnjuje Kristian Ravnič, član uprave Pomgrada.

Do leta 1908 je bil ves viadukt zasipan. Zgodovinski viri navajajo, da je do zasutja prišlo zaradi slabe kvalitete opečnatega materiala, medtem ko je bila gradnja novega predraga.

Opečnati viadukt je bil kar 649 metrov dolg in 21 metrov visok, a naj bi ga zaradi slabe kvalitete opečnatega materiala zasuli (vir: Ponting).

Nov viadukt je prvi tovrstni projekt po osamosvojitvi 

Trenutni nasip ima težave s stabilnostjo, zato se je investitor odločil za izgradnjo novega vzporednega viadukta. Ob ostankih starega viadukta bodo zgradili novega, dolgega kar 896 metrov. 

Na Pomgradu so razložili, da gre pri gradnji viadukta za zahtevnejši infrastrukturni projekt in prvo tovrstno gradnjo železniškega viadukta po osamosvojitvi.

Takole se bo ob ostankih starega viadukta vil nov, dolg kar 896 metrov (vir: Ponting).

Z deli so pričeli oktobra lansko leto, trenutno so v fazi globokega temeljenja, izdelave stebrov in priprave podporne konstrukcije, pojasnjujejo na Pomgradu. V projekt so vključeni izkušeni inženirji in drugi strokovnjaki ter specialna gradbena oprema.

Ravnič opisuje, da bo viadukt globoko temeljen na armiranobetonskih pilotih dolžine do 17 metrov in premera 150 centimetrov. Podpirali ga bodo stebri debeline 160 centimetrov in povprečne višine 12 metrov.

Železniški promet bo po viaduktu stekel februarja 2023

»Medtem ko so se dela na predoru šele začela, pa dela na Pomgradovem gradbišču viadukta tudi med epidemijo potekajo ves čas neprekinjeno,« je povedal Ravnič. 

Na Pomgradu predvidevajo, da bodo dela zaključena oktobra 2022. Nato bo sledila montaža opreme, železniški promet pa bo po viaduktu predvidoma stekel februarja 2023. 

Vir: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Kakšno usodo bodo dočakali ostanki starega viadukta?

Menda naj bi bila znana tudi že usoda starega nasipa in viadukta. Pojavljajo se informacije, ki jih še preverjamo, da naj bi omenjena trasa služila kot kolesarska povezava med Mariborom in Pesnico. 

Dela na Pomgradovem gradbišču viadukta tudi med epidemijo potekajo ves čas neprekinjeno (foto: Jaka Arbutina).

Za izgradnjo odseka od Počehove do Pesnice z gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica je bila podpisana pogodba v vrednosti 100,96 milijona evrov.

Ocenjena vrednost celotnega projekta nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja znaša 253,7 milijonov evrov, projektu pa je dodeljenih tudi 101 milijonov evrov evropskih sredstev v okviru kohezijskega sklada.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice