Že tradicionalen Festival Salon Sauvignon Ptuj – Vino v mestu tisočletij je včeraj z odličnimi vini in okusno hrano privabil obiskovalce iz vse Slovenije in tujine.

Dogodek gradijo na istovetnosti Ptuja kot mesta tisočletij z bogato umetnostno zgodovinsko dediščino in tisočletno vinsko zgodovino. Letošnji je posvečen 1950-letnici prve omembe mesta – antične Poetovione.

Staša Bizjak, strokovna vodja festivala, je o festivalu dejala: »Veseli nas, da se je Salon Sauvignon vpisal na zemljevid vinskih dogodkov v Sloveniji. In to zelo pomembnih in obiskanih dogodkov. Veseli smo, da se je odzvalo kar 64 vinarjev, in pa seveda, da se je zbralo toliko gostov, ki se že pet let vračajo, vsako leto pa pridejo tudi novi. Mistični Dominikanski samostan je s svojimi hodniki in izbami vsakemu gostu pričaral en poseben moment. Vsak najde nekaj zase. Na zunanjem dvorišču je kuhinja, na križnem hodniku so vinarji, v tej manjši izbi je koncert in kavarna, v manjši dvorani smo imeli master class, v jedilnici imamo Concours Mondial du Sauvignon, kar je največje ocenjevanje Sauvignonov na svetu in oni so naši partnerji in so nam dali zlate in srebrne medalije vzorce Sauvignonov. Na Ptuju je celoten sauvinonski svet.«

Na festivalu ni manjkala niti vinska kraljica Ana Protner: »Salon Sauvignon je že tradicionalen, vsako leto ga obišče več ljudi; Slovencev, veliko pa je tudi tujcev. Zelo se trudimo in veliko delamo na prepoznavnosti slovenskega trga vseh vin. Lepo je, da se to dogaja na Ptuju, ker je malo mesto, a eno najstarejših mest v Sloveniji. Na Salonu se ponujajo predvsem štajerska vina in tudi tuja vina, predvsem novega sveta, Francije. Poskusijo se lahko najrazličnejši slogi, stili in letniki vin. Najde se za vsak okus nekaj, še posebej pa za ljubitelje sauvignona.«

»Meni so všeč predvsem sveži sauvignoni, tako da preferiram štajerske,« še dodaja.

Avstrijski, romunski ali novozelandski – med seboj se vsi razlikujejo

Concours Mondial du Sauvignon je združenje različnih sauvignonov sveta, ki so na Ptuju predstavili nagrajena vina, z zlatim in srebrnim priznanjem. »Poskusite lahko različna vina celotnega sveta, osmih držav - Francije, Avstrije, Čil, Nove Zelandije, Južno Afriške republike, Romunije, tudi Italije … Tako da so na voljo različni stili, saj se evropski in neevropski med seboj precej razlikujejo,« pojasni mariborska vinska kraljica.

Niso pa vsi ponujali le klasičnih sauvignonov

Puklavec Family Wines so edini, ki so predtavili penino: »Tukaj smo s penino sauvignon, ki je ena najbolj redkih. Predstavljamo tudi svežo linijo Jeruzalem Ormož Sauvignona, imamo tudi Seven Numbers, našo najboljšo linijo, ki je namenjena le za hotele in restavracije. Poskusiti pa morate tudi novost – to so naša rdeča vina iz kleti v Makedoniji – dva Cabernet Sauvignona, 2016 in 2017 letnik. Naša vina so odlična, sveža, tipična sauvignonasta,« pripoveduje Gregor Tašner.

Ptujske kleti so se predstavile z najstarejšim vino v Sloveniji: »Ptujska klet hrani najstarejše vino v Sloveniji, zato je naša posebnost na festivalih, ob svežih vinih, tudi arhiva. Trenutno je tukaj prvak v kategoriji zorjenih vin Sauvignon, letnik 1990. Zraven tega pa še imamo sveži Sauvignon, letnik 2018 in posebno gastronomsko linijo, Linijo G, letnik 2017.« 

Timotej Kaloh iz Vinogradništva Kaloh je predstavil edinstven jagodni izbor: »Usmerili smo se v predikatna vina – suhi jagodni izbori. To pomeni, da je grozdje trgano komaj decembra ali januarja. Grozdje je na trti tako dolgo, da je praktično rozina – vsa voda izhlapi, sladkor pa ostane. Cena jagodnega izbora, 0,25 litra, znaša kar 50 evrov. Imamo le pol tretji hektar, tako da se osredotočamo na kvaliteto in ne kvantiteto. Turizem namreč kombiniramo tudi s prenočišči.«

Mlad vinar Aleš Slana se je predstavil s svojo prodorno, novo znamko – Tempus: »Predstavljamo se z našim svežim sauvignonom, letnik 2011, ki je bil 14 mesecev zorjen na finih drožeh. To pomeni, da je zelo strukturen, kompleksen. Nekoliko se odmika od klasične linije sauvignonov, ki so zelo diseči, ima nekoliko blažji vonj – v njem duhamo pasijonko, vinogradniško breskev, lubenico … Kar je znak, da je vino zorelo dalj časa, na lastni usedlini. To se čuti na okusu, saj je vino bolj kompleksno, kislina je veliko bolj umirjena, okus je izredno poln in vseeno obdrži svežino in sadnost, kar je značilno za vino iz naše hiše.« 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice