V nedeljo, okoli četrte ure popoldan, se je na območju Ptuja in okolice razdivjalo hudo neurje. Škoda še ni v celoti popisana, je pa že jasno, da bo šla v milijone evrov.

Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je bilo samo na območju Mestne občine Ptuj aktiviranih 212 gasilcev iz 22 prostovoljnih gasilskih društev, na pomoč so priskočili tudi komunalni delavci in občani. Doslej so gasilci prekrili 40 odkritih streh, iz 72 objektov in zalitih podvozov izčrpali meteorne vode, razrezali in odstranili 21 podrtih dreves, štirikrat so posredovali pri nagnjenih ali podrtih električnih drogovih.

Iz poplavljenega objekta so gasilci rešili invalida, pomagali v avtomobilu ukleščeni osebi (nanj se je podrlo drevo), popivnali nevarne snovi, pogasili požar v skladišču, izčrpali vodo iz elektro postaje, zajezili izlivanje iz ribnika in iz zalitega podvoza izvlekli avtomobil ...

Precej škode je ujma povzročila tudi v drugih spodnjepodravskih občinah (Dornava, Gorišnica, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož in Videm), tam se je na teren podalo še 316 gasilcev. Poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj Primož Korošak je zagotovil, da so gasilske ekipe še vedno tako na terenu kot v pripravljenosti: »Napovedane so nove padavine.«

Telefonske linije so pregorele

V Regijskem centru za obveščanje Ptuj so zabeležili več kot 280 dogodkov – toliko, da jih na spletno stran SPIN preprosto niso uspeli nalagati. Vodja izpostave URSZR Ptuj Dragomir Murko je opozoril, da seznam ni popoln: »Podtalnica je še vedno visoka, vodje intervencij dogodke še vpisujejo. Ker je šlo za dogodke večjega obsega, smo za vsako od devetih prizadetih občin spisali poročilo. Če bi na primer pogledali Belšakovo ali Dravsko ulico na Ptuju, bi lahko dogodek zabeležili pri prav vsaki hišni številki ...«

Telefonska številka za klice v sili 112 je bila tako obremenjena, da so številna prostovoljna gasilska društva na spletnih družabnih omrežjih objavila zasebne telefonske številke, na katerih so bili gasilci dosegljivi hitreje.

Murko je še pojasnil: »Med 15. in 17. uro smo prejeli več kot 2000 telefonskih klicev, kar je bilo preprosto nemogoče obvladati. Nekateri so za isto stvar klicali večkrat; želeli so, da bi gasilci in druge enote pomoči prišli takoj, a to, žal, ni bilo mogoče.«

Škoda je primerljiva s tisto iz leta 2008

Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek si je takoj po neurju stanje ogledala na terenu, škode pa tako čez palec seveda še ni mogla oceniti: »Postopek popisovanja škode bo najbrž trajal več tednov. Strehe javnih zavodov so uničene, je pa dejstvo, da so bile tudi dotrajane. Škoda na strehi Osnovne šole Olge Meglič, denimo, je ocenjena na okoli 660.000 evrov, je pa vprašanje, koliko od tega bo priznano kot škodni zahtevek ... Bo pa skupna škoda gotovo šla v milijone evrov.«

Dodala je, da je opustošenje gotovo primerljivo s tistim po hudi toči leta 2008, a je drugačne vrste: »Takrat je toča stvari polomila, zdaj je razdejanje povzročil veter.«

Po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč je na državno finančno pomoč mogoče računati le, če ocena neposredne škode na stvareh znaša več kot 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Škoda bi tako morala preseči slabe tri milijone evrov. To se bo najbrž res zgodilo, tudi v tem primeru pa bo na državni denar treba počakati še nekaj mesecev.

Za primerjavo: toča, ki je klestila 15. avgusta 2008, je v Podravski regiji povzročila za dobrih 39 milijonov evrov škode – večinoma na stavbah, a tudi na infrastrukturi. Na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje so takrat prejeli kar 13.705 vlog oškodovancev iz Podravja.

V vseh 61 slovenskih občinah, ki so takrat utrpele škodo, so skupno našteli 22.586 vlog oškodovancev in skoraj 58 milijonov evrov škode.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice