Tako je bilo Ptujsko jezero videti lani septembra.
V Dravskih elektrarnah Maribor so predstavili sanacijo asfaltnih oblog brežin Ptujskega jezera, ki jo bodo izvedli v prihodnjih dneh.

Morda se še spominjate, da se je lani ob koncu avgusta in v začetku septembra gladina Ptujskega jezera za nekaj dni znižala za okoli dva metra. Takrat je bila približno tretjina največjega slovenskega umetnega jezera na suhem.

Le tako so namreč lahko sanirali razpokane, razslojene in celo premaknjene naklonske asfaltne obloge Ptujskega jezera.

V Dravskih elektrarnah Maribor, ki jim Ptujsko jezero služi kot akumulacijski bazen za hidroelektrarno Formin, so napovedali, da bodo zaradi sanacije brežin gladino jezera v prihodnjih dneh spet znižali.

Lani septembra je bila približno tretjina Ptujskega jezera na suhem.

Poškodovanost asfaltnih oblog pospešuje izrazito delovanje vetrov

V Dravskih elektrarnah Maribor so na območju Ptujskega jezera že lani zaznali površine s poškodovano asfaltno oblogo: »Na levem in desnem delu je prišlo do premikov oblog, na nekatrih mestih pa do razslojitve

V Dravskih elektrarnah Maribor so razložili, da so poškodbe posledica izrazitega delovanja vetrov, najbolj poškodovane dele pa so lani že sanirali.

Letos bodo sanacijo z betonom izvedli na eni lokaciji ob čistilni napravi v Markovcih. Saniran bo približno sto metrov dolg pas širine približno 5,5 metra, kar skupaj znese okoli 550 kvadratnih metrov površine. Za primerjavo: lani septembra so sanirali okoli 650 kvadratnih metrov površin.

Gladino bodo znižali za dobra dva metra

Izvedba sanacije brežin zahteva znižanje vodostaja jezera v času izvedbe del za dobra dva metra.

S praznjenjem jezera bodo v skladu z zahtevami pristojnih organov pričeli v nedeljo, 27. septembra. V ponedeljek, 28. septembra, bodo začeli izvajati sanacijo, ta pa bo predvidoma zaključena 3. oktobra. Takoj zatem bodo začeli s ponovnim polnjenjem Ptujskega jezera.

Praznjenje bo potekalo s hitrostjo do deset centimetrov na uro, skupno bo trajalo približno 20 ur. Tudi polnjenje do običajne višine bo potekalo s hitrostjo največ deset centimetrov na uro. Za primerjavo: vodostaj so lani nižali s hitrostjo 20 centimetrov na uro.

Negativnih posledic na vodni živelj lani bojda ni bilo, a mnoge ribe in školjke so ostale na suhem

Spomnimo. Ob lanskem delnem praznjenju Ptujskega jezera so se mnogi spraševali, kako je tako grob poseg na območju s številnimi naravovarstvenimi statusi sploh dovoljen.

V Dravskih elektrarnah Maribor so takrat zatrdili: »Po do sedaj opravljenih pregledih ter rednih pregledih ribiškega čuvaja ugotavljamo, da do negativnih posledic na vodni živelj ni prišlo.«

Kljub temu so spletna družbena omrežja preplavile fotografije poginulih živali, predvsem rib in školjk, ki so ostale ujete v 'bazenčkih' preostale vode ali celo povsem na suhem.

Preberite še

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice