Suša je tako huda, da kmetje ponekod ne bodo imeli niti dovolj krme za zimo.

Vročina je letos krepko udarila tudi na haloških strminah. V celotnem  Podravju resno primanjkuje padavin, od marca naprej so kmetje zabeležili le polovico padavin kot v »normalnem letu«. Pomanjkanje padavin je v letošnjem letu kmetijstvo prizadelo že v pomladanskem času, sedaj pa se suša le še stopnjuje. Zajela je tako ravninski del Ptujskega in Dravskega polja kot tudi hriboviri del Haloz in Slovenskih goric. Travniki so ožgani, rasti ni.

Vegetacijski vodni primanjkljaj je ponekod po Sloveniji že dosegel oziroma presegel rekorde iz leta 2003, enega najbolj sušnih let v naši zgodovini. 

Suša je za vsaj 40 odstotkov zmanjšala že spomladansko košnjo, v juliju pa je bilo zmanjkalo še 75 odstotkov pričakovane košnje. Krme za prezimitev živine sploh ne bo. Mnogi majhni živinorejci bodo zato prisiljeni svojo živino prodati. Samo ugibamo lahko, kaj bo takšen ukrep pomenil za območje, kjer kmetije živinorejci že tako zapuščajo. Več kot 500 hektarjev je na tem območju namreč v zaraščanju.

Pred zimo bodo živino prisiljeni prodati

Tudi Vinko Jerič nam pokaže svoje izgorele travnike na haloških strminah, kjer ekološko vzreja vsaj 25 krav in telet: »Zdaj se prav vidi. Samo trnje še zeleni, drugega ni. Lepe trave ni, drugo je pa suho, tako da ni kaj.« Na tem hribovitem območju možnosti namakanja ni, na kmetiji, kjer mora večino dela opraviti ročno, mu pomaga oče.  V teh vročih dneh vsaj dvakrat dnevno kravam dolijeta čisto vodo. Kot pravi Jerič sedaj, ko so krave na pašnikih, še nekako gre, pred zimo pa bodo prisiljeni živino prodati. Nakup hrane za zimo bi bil namreč prevelik strošek.

A prodaja živine ne bi smela biti rešitev. »To je tisto, kar je nevarno sedaj, sploh v teh hribovitem delu Haloz. Ko gre enkrat krava iz hleva, se več ne vrne. Zato bi moral biti cilj, če hočemo ohraniti obdelane površine, da se plamenska čreda ohrani in zdajle res pomagamo na hitro,« dodaja Peter Pribožič, vodja Javne službe kmetijskega svetovanja Ptuj.

Iz območnega kmetijskega zavoda zato pozivajo k solidarnosti tistih, ki živino vzrejajo na nižjem predelu: »Da se krma, od teh, ki imajo kaj viška na ravnini, poskuša zbrati in pomagati, toliko da kmetje prebrodijo stisko.« Pomoč države po suši, kot vidimo pri pozebi, namreč po navadi pride prepozno, še doda Pribožič.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice