Vse od rimskih časov so se Haloze z vinsko trto odlično razumele, s sodobno kmetijsko mehanizacijo in kapitalizmom pa žal ne najbolje. Pokrajino strokovnjaki uvrščajo med pet odstotkov najboljših vinskih leg na svetu, a vinogradi tam izginjajo.

Nedavna študija Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj je razkrila, da je bilo leta 2006 v Halozah 868 hektarjev vinogradov, lani pa le še 735 hektarjev oziroma približno 15 odstotkov manj. Ilustrativni izračun je zaskrbljujoč: s takšnim tempom bi še pred koncem tega stoletja haloški vinogradi povsem izginili.

Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je povedal, da se je trend zaraščanja velikih haloških kompleksov v zadnjem času k sreči ustavil: »Je pa zdaj v velikem porastu opuščanje vinogradov s strani manjših pridelovalcev, ki obdelujejo do pol hektarja. Vinogradi se krčijo ali zaraščajo, trend je izrazit.«

Podoben trend pričakujejo tudi v naslednjem desetletju

Vinogradi izginjajo predvsem zaradi ekonomske računice, je pojasnil Rebernišek: »Po naših izračunih je pridelava grozdja v Halozah, predvsem zaradi specifičnega reliefa pokrajine, vsaj 30 do 40 odstotkov dražja kot v drugih vinorodnih območjih v Sloveniji.« V ptujskem KGZ so pripravili tudi konkreten izračun. V Podravju, tudi v Halozah, je mogoče računati na okoli sedem ton grozdja na hektar. Ob ceni pol evra za kilogram grozdja podravski vinogradnik na hektar ustvari 375 evrov dobička, haloški pa 129 evrov izgube.

Poleg tega haloški vinogradniki grozdja pogosto nimajo komu prodati, včasih ga zato ponujajo celo zastonj. »V zgodovini so bili haloški vinogradniki vezani na prodajo grozdja Ptujski kleti, zato se samostojne blagovne znamke tam niso razvile,« je razložil Rebernišek. Rešitev težave vidi predvsem v razvoju turizma v Halozah, a kljub temu krčenje vinogradov tam pričakuje tudi v naslednjih petih do desetih letih: »Skrbi nas.«
 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice