Ključno vprašanje: Ali denar, ki ga društvo zbira za domnevne ljudi z domnevno težkimi zgodbami, pride res v roke pomoči potrebnih? Odgovora nismo dobili.

»Star sem 63 let, nikoli še nisem nikomur pisal, zato se vam vnaprej opravičujem. Živim z ženo, ki je skoraj slepa in z invalidnim sinom. Smo v najemnem stanovanju. Do sedaj sem lahko delal sezonsko, zdaj pa tudi meni peša zdravje. Ker smo dolžni stroške, nam je najemodajalec dal odpoved. Ne vem, kaj naj naredimo, ker bomo čez tri tedne morali pod most.« 

Tako Društvo za pomoč starejšim Babi, z naslovom v Kidričevem, začenja e-sporočilo, ki je danes zaokrožilo po e-naslovih številnih Slovencev. Na prvi pogled srce parajoča zgodba, pa je temu res tako?

V elektronski pošti med drugim beremo, da dolg omenjene družine »iz naslova stroškov znaša 685,54 evra« in da mora družina - tak naj bi bil pogoj najemodajalca - do 31. oktobra 2019 poravnati celoten dolg, poleg tega pa še najemnino za oktober v višini 300 evrov in dodatni dve najemnini vnaprej v višini 600 evrov za »zavarovanje.« Pod črto torej 1585,54 evra.

In smo jih poklicali. No, vsaj poskušali smo z odgovornimi v Društvu za pomoč starejšim Babi vzpostaviti stik. Večkrat. Telefonska številka, ki jo navajajo v elektronskem sporočilu in jo imajo zapisano na spletni strani, vso dopoldne ni bila odsegljiva. 

E-sporočilo, ki je danes zaokrožilo po e-naslovih številnih Slovencev.

Na čelu društva, ki je Štajersko nazadnje razburkalo v začetku septembra, sedi predsednica Anica Štuhec. Tedaj so v mariborske in ptujske nabiralnike razdelili položnice, s katerimi naj bi zbirali denar za 59-letno sladkorno bolnico A. Položnico za nakazilo prostovoljnega prispevka je prav tako spremljala zgodba o domnevni stiski starejše ženske, ki naj bi ji grozil rubež. 

»Ker ni zmogla poravnati dodatnega zdravstvenega zavarovanja, so se ji nabrali zdravstveni stroški inzulina in operacije oči, brez katerih bi oslepela in bi postala popolnoma odvisna od drugih. Da bi se izognila rubežu že tako skromnih sredstev, nujno potrebuje znesek v višini 1527 evrov, s katerim bi se ti zdravstveni stroški pokrili.«

A ne gre za osamljena primera. Denar so zbirali tudi za 46-letnega B., ki naj bi prejemal le 296 evrov invalidske pokojnine, zaradi delovne nesreče pa za delo naj ne bi bil sposoben. Njegovi družini naj bi grozil rubež, z zbranim denarjem pa naj bi pokrili stroške zapadlih položnice in šolske potrebščine za tri otroke. 

Denar so s položnicami zbirali tudi za 46-letnega B., ki naj bi prejemal le 296 evrov invalidske pokojnine.

Kmalu za tem se je oglasil Boris Krabonja, znani mariborski humanitarec iz društva UP-ornik, ki je v več objavah na družbenem omrežju Facebook opozoril na sumljive prakse omenjenega društva. 

»100-odstotno prevara in laž,« je med drugim zapisal in pozval: »Prosim vas, ne nasedajte in ne plačujte položnic.«

Društvo za pomoč starejšim Babi je bilo registrirano maja 2016 in ima dovoljenje za zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki jim ga je izdala Upravna enota Ptuj. Štuhčeva je sicer pred leti delovala pod imenom še enega humanitarnega društva - Društva za pomoč brezposelnim v materialni stiski, ki je imelo sedež v Mariboru, je pred časom razkril Večer

Nenavadno, a na spletni strani društva Štuhčeve ne najdemo nobene informacije o donatorjih ali o tem, komu z donacijami pravzaprav pomagajo, kaj šele kakšnega poročila o delovanju društva v preteklih letih. Ključno vprašanje zato ostaja: Ali denar, ki ga društvo zbira za domnevne ljudi z domnevno težkimi zgodbami, pride res v roke pomoči potrebnih? 

Mariborski humanitarci pozvali k ureditvi prostovoljstva: Potrebna so jasna pravila

Gre le za enega izmed primerov, zaradi katerih so znani mariborski humanitarci Petra Greiner, Ninna Kozorog in Boris Krabonja pozvali k nujni ureditvi stanja na področju prostovoljstva.

Opozarjajo na »solistične akcije posameznikov«, ki za seboj nimajo ustrezne logistične, pravne infrastrukture ali potrebnih izkušenj.

»Vsaka afera v dobrodelnosti, četudi vanjo nismo vpleteni, namreč zmanjša število naših podpornikov ter še dodatno oteži naše delo,« so jasni.

Krabonja goljufanje ljudi v stiski javno primerja celo s pedofilijo. »Sprevženo do skrajnosti, nečloveško, nehumano in po mojem kriteriju je to zloraba, ki sodi v kvoto pedofilije, fizične zlorabe in je skratka nekaj, kar je vredno vsakega obsojanja in ti ljudje se meni dobesedno resnično gnusijo,« je pred časom za Mariborinfo dejal Krabonja.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice