Cepljenju so najbolj naklonjeni zdravstveni delavci v podravski regiji, manj naklonjeni cepljenju pa so v pomurski regiji.

Konec decembra so študenti medicine Univerze v Mariboru in ekipa Covid-19 Sledilnik predstavili rezultate reprezentativne ankete podjetja Valicon, ki je pokazala, da se le polovica vprašanih namerava verjetno ali zagotovo cepiti proti koronavirusu. 

Največji interes za cepljenje med zdravniki

Vzporedno so s pomočjo družabnih omrežij in drugih medijev uspeli izvesti tudi večjo anketo, ki jim je omogočila vpogled tudi v mnenja zdravstvenih delavcev, ene od virusu najbolj izpostavljenih skupin. 

V anketi je sodelovalo 2068 oseb z zdravstvenim poklicem. 

Med temi so največje zanimanje za cepljenje izrazili zdravniki, in sicer jih je 84 odstotkov odgovorilo, da se bodo verjetno ali zagotovo cepili. Sledijo jim študenti medicine z 82 odstotki in študenti drugih smeri, povezanih z delom v zdravstvu, z 61 odstotki, medtem ko je pri drugem osebju, zaposlenem v zdravstvu - medicinske sestre, zdravstveni tehniki, negovalci, fizioterapevti, farmacevti in psihologi - namero cepljenja izrazila le polovica vprašanih.

Razlike med zdravstvenimi poklici

Razlike med zdravstvenimi poklici so se pokazale tudi pri drugih dejavnikih. Zdravniki so se v preteklosti v večjem deležu redno cepili proti gripi.

Med njimi jih tudi več zaupa strokovnim člankom in rezultatom raziskav ter Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje in Svetovni zdravstveni organizaciji, manj zdravnikov pa zaupa alternativnim razlagam na družabnih omrežjih ter informacijam prijateljev in znancev, ki niso zaposleni v zdravstvu. 

V primerjavi z drugimi delavci v zdravstvu več zdravnikov verjame v varnost in učinkovitost cepiva. Namera o cepljenju je povezana tudi z demografskimi spremenljivkami — cepiti se namerava več moških in več starejših.

Namera o cepljenju med zdravstvenimi delavci (vir: Covid-19 Sledilnik).

V Podravju najbolj naklonjeni cepljenju

Cepljenju so najbolj naklonjeni zdravstveni delavci v podravski regiji, kjer jih je 75 odstotkov odgovorilo, da se bodo verjetno ali zagotovo cepili. Cepljenju naklonjeni regiji sta tudi zasavska, kjer jih je navedena odgovora izbralo 73 odstotkov, in savinjska z 72 odstotki. 

Najmanjšo naklonjenost cepljenju so pokazali zdravstveni delavci na Dolenjskem, v Beli krajini in Kočevju, kjer jih je 49 odstotkov odgovorilo, da se verjetno ali zagotovo ne bodo cepili.

Cepljenju manj naklonjeni regiji sta tudi pomurska in gorenjska, kjer jih je 40 odstotkov odgovorilo, da se verjetno ali zagotovo ne bodo cepili.

Analizirali so tudi odgovore na vprašanje odprtega tipa, v katerih so zdravstveni delavci, ki so cepljenju naklonjeni, izpostavili pomen preproste razlage delovanja cepiva, promocijo znanosti in pomen izobraževanja. Tisti, ki se ne bi cepili, pa so v odgovorih izpostavili pomisleke zaradi kratkega časa preizkušanja cepiva in druge zadržke. Tovrstni izsledki so lahko koristni tudi pri identificiranju zadržkov pred cepljenju z namenom izboljšanja komunikacije in informiranja.

Uporabljeni podatki spletne ankete, ki so jo študenti Medicinske fakultete Univerze v Mariboru zasnovali v sodelovanju s covid-19 Sledilnikom. Povezava na vprašalnik je bila aktivna od 17. do 27. decembra 2020; razširili so jo s pomočjo družabnih omrežij, elektronske pošte, različnih društev in medijev, ki so povezavo do ankete objavili na svojih spletnih straneh.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice