Tveganje, da bi zagorelo v dimniku, lahko zmanjšate. Tudi zato smo preverili, zakaj prihaja do dimniških požarov in kaj morate storiti, da ne bo zagorelo v vašem dimniku.

V zimskih dneh, ko se temperature spustijo nekoliko nižje, se radi prepustimo zavetju toplega doma. Posledično je pred nami kurilna sezona, ki prinaša določena tveganja in že ob najmanjši neprevidnosti lahko hitro pride do katastrofe.

V zimskem času se seveda tudi povečuje število dimniških požarov. Če se požar razširi na stavbo, so posledice lahko zelo hude.

Kakšni so prvi znaki?

Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. 

Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo »bobnenje«.

Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim, pojasnjuje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Težava so saje in smolnate obloge

Pri kurjenju s trdimi gorivi v nepravilnih izvedbah kurilnih naprav, njihovi neprimerni uporabi, torej preveliki ali premajhni moči, neustreznem dodajanju goriva v kurišče, neustreznem dovodu zraka, ali neprimerno pripravljenih drv – niso zadosti suha, prihaja do  nepopolnega izgorevanja, s tem pa tudi do saj in smole, ki se v dimniku ali na stenah kurilne naprave nabirajo kot smolnate obloge.

Le nekaj milimetrov sajnih oblog v dimniku lahko povzroči dimniški požar.

Vlažnost drv le do dvajset odstotkov, drva se sušijo tudi tri leta

Saje in smola v dimniku so posledica slabše kakovosti kurlne naprave, prav tako pa nepravilnega kurjenja in neutrezne rabe drv. Slednja morajo biti pripravljena, saj so pogoj za nizke emisije in visok izkoristek. Priporočljivo je uporabljati le drva z vlažnostjo do dvajset odstotkov, zato jih je potrebno sušiti.

Drva iz mehkega lesa se lahko posušijo v roku enega leta, vendar se priporoča vsaj sušenje do 1,5 leta. Bukova drva naj bi se sušile približno dve leti, hrastova pa tri.

Kako preprečiti dimniški požar?

- Kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oziroma predpisi.
- Preprečiti je treba nalaganje gorljivih oblog v dimniku, če pa se že nabirajo, jih je treba odstraniti (zaradi zahtevnosti naj to dela opravi dimnikar).
- Zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom.
- Kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževati.
- V kurilni napravi kurite samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov.
- Kurite s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice