Letošnji svetovni dan zdravja poteka pod geslom Zdravje za vse ter poudarja univerzalno dostopnost do zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva za vsakogar in vsepovsod.

Po podatkih za leto 2017 ocenjuje svoje splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro ali dobro povprečno sedem Evropejcev od desetih, v Sloveniji pa 65 odstotkov prebivalcev, starih 16 ali več let. 

Štajerci srednje zadovoljni, najmanj Pomurci

Podatki Statističnega urada republike Slovenije (SURS) kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem pomembno vpliva zdravstveno stanje oseb. Tisti prebivalci Slovenije, ki so v 2017 menili, da je njihovo zdravstveno stanje zelo dobro, so zadovoljstvo z življenjem ocenili z najvišjo povprečno oceno: 8,2 na lestvici od 0 do 10. 

V Sloveniji so se deleži prebivalcev, starih šestnajst let in več, ki so menili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro ali dobropo statističnih regijah razlikovali. V osrednjeslovenski statistični regiji je bil delež takih oseb najvišji, v pomurski pa najnižji.

Na spodnji karti je razvidno, kako pa so s svojim zdravjem zadovoljni Štajerci:

Vir: SURS

Najnižja povprečna samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem prebivalcev, starih 16 ali več let, na ravni statističnih regij je bila 6,8 (na lestvici od 0 do 10), najvišja pa 7,4.

Najnižjo povprečno oceno (6,8) so imeli prebivalci koroške in posavske statistične regije, drugo najnižjo (6,9) pa prebivalci pomurske statistične regije. Najvišjo povprečno samooceno (7,4) so imeli prebivalci gorenjske in osrednjeslovenske statistične regije ter jugovzhodne Slovenije. 

Sadje in zelenjava pomembna

SURS še ugotavlja, da je povezava tudi med pogostostjo uživanja sadja in zelenjave in samooceno splošnega zdravstvenega stanja je povezava. Med tistimi, ki so menili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, je bilo 67 odstotkov takih, ki so vsaj enkrat na dan jedli sadje, 73 odstotkov pa takih, ki so vsaj enkrat na dan jedli zelenjavo.

Med tistimi, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo slabo, je bilo takih, ki so vsaj enkrat na dan uživali sadje, 64 odstotkov, takih, ki so vsaj enkrat na dan uživali zelenjavo, pa 62 odstotkov.

Slovenija na 7. oziroma 9. mestu

Približno sedem prebivalcev Slovenije od desetih, starih 16 ali več let, je v 2017 v običajnem tednu uživalo sadje vsaj enkrat na dan in približno prav toliko tudi zelenjavo, kar je bilo več od povprečja v celotni EU-28. Sadje in/ali zelenjavo je imelo na jedilniku vsaj enkrat na teden skoraj 30 odstotkov prebivalcev Slovenije, redkeje pa malo manj kot 3 odstotki.

Slovenija se je po deležu prebivalcev, ki so uživali sadje vsaj enkrat dnevno, uvrstila na 7. mesto, po deležu tistih, ki so vsaj enkrat dnevno uživali zelenjavo, pa na 9. mesto.

Gibanje je vir zdravja in zdravje je vir gibanja

Tudi ukvarjanje s športom ali rekreativno telesno aktivnostjo in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta v precejšnji meri soodvisni. 68 odstotkov tistih, ki so svoje zdravstveno stanje v 2017 ocenili kot zelo dobro, se je v običajnem tednu rekreiralo vsaj dve uri in pol na teden.Med tistimi, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo slabo, je bilo takih precej manj, 31 odstotkov. 

V gibanju nad evropskim povprečjem

V 2017 se je v običajnem tednu rekreiralo najmanj tri ure na teden šest prebivalcev Slovenije od desetih, kar je več od evropskega povprečja. Po vrednosti tega podatka se je Slovenija uvrstila na 9. mesto med preostalimi članicami EU-28. Med moškimi in ženskami ni bilo bistvenih razlik. 

Za zdravje iz lastnega žepa manj kot drugi

Čeprav imamo včasih občutek, da za zdravstvene storitve plačujemo čedalje več iz lastnega žepa, primerjava z večino evropskih držav kaže, da plačujemo manj kot prebivalci v večini drugih držav. V Sloveniji so ti izdatki sorazmerno nizki, saj se večina zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov pokriva iz obveznega in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice