Ali lahko računalniški zaslon nadomesti pouk v živo? Ali lahko udobna postelja predstavlja trde šolske klopi? Pižama nadomesti oblačila, ki so včasih pripravljena že en dan prej? Lahko zvoki računalnika ponazorijo šolski zvonec ob koncu pouka?

Ko je Slovenija marca 2020 razglasila epidemijo koronavirusa, si je bilo težko predstavljati, kako se bo šola, kot ena najpomembnejših institucij mlajše generacije, sploh nadaljevala. Ker je dandanes naše življenje praktično neločljivo povezano s spletom, je bila šola na daljavo najbolj logična rešitev.

Pri tem pa se poraja vprašanje, ali se je njen pomen na tak način sploh ohranil. Morda začasno, če vemo, kdaj se bo šolsko življenje vrnilo nazaj in kdaj se bodo šolarji vrnili v šole. Vendar zaenkrat so to le vprašanja, dnevi, tedni in meseci pa minevajo brez odgovorov.

Kvaliteta pridobljenega znanja na daljavo

Pravijo, da lahko z znanjem spreminjamo svet, toda ali je znanje, pridobljeno v tem času, dovolj, da si lahko sploh upamo sanjati o spreminjanju sveta? Kvaliteta prenesenega znanja preko interneta se ne more meriti s kvaliteto poučevanja v živo.

Stopnja motivacije v učilnici ni primerljiva z motivacijo v domačem in sproščenem okolju, priznavajo šolarji, velik delež učencev ima slabo internetno povezavo in težjo dostopnost do elektronskih naprav. 

Učitelji ali roboti?

Programi, ki prenašajo video pouk učiteljev ali profesorjev, ne morejo nadomestiti njihove žive pojave, še poudarjajo nekateri šolarji. Besede in glasovi ne predstavljajo niti polovičnega deleža komunikacije, kar pomeni, da so učenci prikrajšani za telesno govorico in mimiko obraza, ki je spletna kamera ne more zajeti v celoti, veliko učencem pa prav neverbalna komunikacija predstavlja pomemben del učenja. 

Kljub temu pa si lahko šolarji dandanes nerazumljeno snov razložijo v nekaj trenutkih, saj je spekter informacij in vsebin zelo širok in javno dostopen. Tako tudi takšen način poučevanja ne bi smel predstavljati luknje v izobrazbi, če šola na daljavo ne bi trajala predolgo. 

Kako na takšen način dela gledajo profesorji?

»Šolanje na daljavo postaja realnost zadnjega leta dni. Za nekatere predstavlja zlo, nekateri so se vdali v usodo, je pa tudi kar nekaj takšnih, ki jim je takšen način dela všeč – nikdar ne bomo zadovoljili vseh,« pravi Mateja Krumpak, pomočnica ravnatelja in profesorica na II. gimnaziji Maribor.

Po dogovoru na ravni II. gimnazije poteka vsaj 50 odstotkov pouka v živo preko videokonferenc, s čimer so dijake razbremenili stresa in dodatnega dela.

»Z ustnim in pisnim preverjanjem znanja na daljavo, otroke držimo v šolski kondiciji, vendar ugotavljamo, da ta ni niti približno takšna, kot bi bila v šoli. Pomanjkanje znanja nižjih letnikov bomo poskusili nadoknaditi v prihodnjem šolskem letu, maturanti pa so pred zelo težko preizkušnjo in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da jim pomagamo ter jih usmerimo na pravo pot,« še obljublja Krumpakova.

Šolarji izgubljajo motivacijo

Osnovnošolka osmega razreda, Arja Suhadolnik, pravi, da ji pouk na daljavo ni všeč, saj opaža, da se nekateri učitelji delu ne posvečajo tako kot v šoli. V šoli jim snov razložijo, preko spleta pa le povejo bistvo.

Pri večini predmetov nima motivacije, učenje pa ji je veliko težje, saj mora vse predelati sama, ker jim snov, ki jo morajo predelati, pošljejo preko spleta.

Njena sestra Aljana Suhadolnik, dijakinja drugega letnika, pa dodaja, da se težje organizira, odkar pouk poteka na daljavo. Pravi, da je naporno gledati ves dan v zaslon, vendar meni, da ni prikrajšana, saj predelajo predvideno snov, kljub temu pa se zaveda, da to ni rešitev na dolgi rok. 

Šola kot dejavnik socializacije 

Če torej predpostavimo, da je kvaliteta znanja še zmeraj dovolj visoka, da učenci pridobijo večino potrebnih informacij, pa šola ni le glavna prenašalka znanja in veščin, temveč je ključna tudi pri prenašanju vrednot in izkušenj ter ponotranjanju življenjskih vzorcev.

Že od svojega nastanka in začetka uveljavljanja predstavlja dejavnik socializacije in osrednjo vlogo v življenju otrok in mladostnikov, poleg tega pa omogoča ustvarjanje enakih možnosti za vse in pripomore k večji pravičnosti družbe. 

Učenci so razdeljeni po razredih, kjer si s svojimi sovrstniki vsak dan delijo šolske izkušnje in proste odmore, kar sooblikuje njihove osebnosti in jim vzbuja občutke pripadnosti. Računalniški zaslon, razdeljen na nekaj deset kvadratkov, pa ne more niti učencem z najbujnejšo domišljijo nadomestiti občutka, da so obkroženi s svojimi sošolci. 

Šola predstavlja del zdravega razvoja, ki šolarje sooblikuje in vzgaja v odgovorne odrasle, ki se spominjajo igranja na dvorišču, tekanja po hodnikih, spogledovanja s simpatijo in klepetanja v zadnji vrsti, ne zaprtja med štirimi stenami in gledanja v računalniški zaslon.

Kako je z avtoriteto?

Sistem šolanja učence uči formalnosti, spoštovanja in sprejemanja avtoritete. Prav slednje pa je v sedanjih okoliščinah še posebej omejeno. Ko učenci sedijo v šolskih klopeh, sprejemajo nadrejenost svojega učitelja ali profesorja, učijo se družbenega sistema in razumejo, da so v podrejenem položaju. Toda kako se lahko takšna avtoriteta ohranja, če imajo šolarji dandanes možnost utišati učitelja z enim samim klikom

Za vsako storjeno napako so v šoli predvidene določene sankcije, formalne ali neformalne. Tudi to načelo, ki šolarje uči, kaj je prav in kaj narobe, se ne more ohranjati, saj učitelji preko računalnika nimajo pravih možnosti podajanja vrednot, opozarjajo šolarji. Kako pa lahko kaznujejo učence? Jih pošljejo domov? 

Šola na daljavo ne piše zgodb mladosti

Četudi se je večina učencev sprva veselila, da bodo lahko nekaj tednov preživeli doma, so do zdaj že skoraj vsi ugotovili, da šola na daljavo predstavlja vse prej kot počitnice. Najlepše spomine in najbolj sproščena leta današnji odrasli še zmeraj povezujejo z obdobjem šolanja.

Obdobjem, ko stopnja internetne povezave, kvaliteta računalniške kamere in število elektronskih naprav ni spreminjalo njihove mladostniške izkušnje. Obdobjem, ko so si lahko začeli odpirati nov svet, drugačen od družinskega. In obdobjem, ko so se zjutraj odpravili od doma in se popoldne vrnili z nepozabnimi zgodbami, ki jih pripovedujejo še danes. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice