Foto: Boris B. Voglar
Čeprav je Ptujčanka, se je na Ptuj vrnila šele pred nekaj leti: »Afriško poglavje mojega življenja je zame dragoceno, oblikovalo je mojo osebnost.«

Po študijskih letih preživetih v Ljubljani, na Nizozemskem in v Nemčiji, jo je pot vodila v Afriko. Kar pet let je opravljala delo mednarodne svetovalke za mir. Ptujčani smo jo spoznali kot direktorico Zavoda za turizem Ptuj. Je energična in polna idej, ki jih vključuje v svoje delo.

Kako je videti vaš delovni dan na Zavodu za turizem Ptuj?

»Delo na Zavodu za turizem Ptuj je zelo dinamično, tako da bi težko govorila o tipičnem dnevu. Tisto, kar pa je stalnica, pa je sestanek s sodelavci. Delujemo kot ekipa, se dopolnjujemo in vsakodnevno usklajevanje in načrtovanje je najbolj produktiven, pogosto kreativen del delovnega dneva. Največji privilegij je voditi ekipo sodelavcev, ki so strokovnjaki na svojem področju in jim je razvoj turizma poklicni in tudi osebni izziv.«

Kakšne so vaše želje in cilji glede turizma na Ptuju?

»Zelo pomembno je bilo postaviti strategijo razvoja turizma na Ptuju. Delujem na področju, ki ne more biti odsev posameznikovih želja, ampak širšega konsenza. Izjemen premik se je zgodil z oblikovanjem strategije, v katerega so se zelo aktivno vključili posamezniki in gospodarstvo ter si oblikovali pot za naprej. Naši skupni cilji so jasni in konkretno opredeljeni, vizija za Ptuj pa je, da bomo mednarodno prepoznana in privlačna zelena destinacija, ki bo presegala pričakovanja obiskovalcev z izjemno ustvarjalnostjo in odprtostjo njenih ljudi, pristnimi doživetji bogate kulturne dediščine ter kulturnim utripom starega mestnega jedra, obdanega z naravo blagodejnih voda in vinske trte.«

Foto: Boris B. Voglar

Kaj vas pri iskanju turistične destinacije za izlet, dopust ali potovanje najbolj pritegne?

»To se nenehno spreminja. Zadnje desetletje je bilo zapisano mestom, želela sem jih odkriti čim več, ne le kot turist, tudi kot njihov prebivalec. Tako sem študirala v Ljubljani in Utrechtu, živela in delala v New Yorku, sledili sta nemški mesti Hamburg in Berlin, nato pa še etiopska prestolnica Addis Abeba. V zadnjem času pa me bolj pritegne narava, pravzaprav obožujem kombinacijo gora in jezer. Kam me bo vleklo jutri, si še sama ne upam napovedati.«

Pred leti vas je pot vodila na Črno celino. S kakšnimi nameni ste odšli v Afriko in kakšni so vaši spomini na tisto obdobje?

»V Hamburgu sem se posvetila študiju varnostnih in mirovniških ved. Afriško poglavje mojega življenja je zame dragoceno, oblikovalo je mojo osebnost. Za mano je kar nekaj opazovalnih misij v okviru EU, tako v Etiopiji, Tanzaniji, Ugandi in Egiptu, pa tudi daljše obdobje dela za GIZ (Deutsche gesellschaft für Internationalle Zusammenarbeit), ki je ena od vodilnih organizacij na področju mednarodne razvojne pomoči.«

Foto: Katja Gönc

»V Etiopiji sem bila mednarodna svetovalka za mir za območje doline Južni Omo, ki meji na Kenijo in Južni Sudan. Reševanje problemov je bilo kompleksno, med temami pa nismo mogli mimo turizma, ki je bil med tradicionalnimi skupnostmi po eni strani nezaželen, po drugi pa so ga želeli obvladovati za lastni razvoj. Na petletno obdobje v vzhodni Afriki imam zelo lepe spomine in nekatera pristna prijateljstva, za kar bom večno hvaležna.«

Foto: Katja Gönc

Pred sedanjim delovnim mestom ste se preizkusili tudi kot urednica medija Ptujčan. Kakšna je bila vaša vizija za ta medij in kako ste se znašli v vlogi urednice?

»Urednikovanje je bil izziv, tudi zato ker sem po izobrazbi novinarka in sociologinja kulture, a se je medijska krajina v zadnjih petnajstih letih drastično spremenila. Ptujčana smo skupaj z uredniškim odborom preoblikovali iz klasičnega občinskega glasila in ga približali reviji s široko paleto žanrov od intervjujev, portretov, kolumn, izmenjave mnenj. Nekatere te rubrike so preživele, druge so se po koncu mojega mandata ukinile.

Kje ste preživljali otroštvo?

»Na Ptuju. Tukaj sem hodila v osnovno šolo Olge Meglič, nato na Gimnazijo Ptuj.«

Prihajate iz vinogradniške družine. Kdo v vaši družini se ukvarja z vinogradništvom? Koliko se vi navdušujete nad vinogradništvom?

»Štejemo kar štiri generacije vinogradnikov, od pradedka, dedka, očeta, zdaj pa se je družinski tradiciji priključil še moj brat. Pogosto se pošalimo, da je to usoda, ki se prenaša patrilinearno na moške člane družine. Težko je razumeti, koliko truda je vloženega v to delo, koliko znanja in tradicije se lahko skriva v eni vinski steklenici. Vinogradniki in vinarji so zagotovo tisti, ki zelo dobro vedo, kako se lahko narava poigra s človekov in tisti, ki vedo, kako lepo nas lahko nagradi.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice