Foto: osebni arhiv
Ptujski Božiček že osem let razveseljuje otroke na Ptuju in po okolici. Iskrica v otroških očeh, široki nasmeški ob prihodu dobrega moža - to je tisto, kar ga žene.

Ni ga otroka na Ptuju, ki se ne razveseli prihoda ptujskega Božička. Dobri mož vsako leto obišče najstarejše mesto in očara male in velike, otroke, starše in mimoidoče z gosto belo brado, belimi lasmi, žametno rdečo obleko in škornji s kraguljčki.

A kdo je skrivnostnež, ki se skriva pod obleko? 

Vse se je začelo pred osmimi leti ...

Sandi Žuran je zgodbo ptujskega Božička pričel pred osmimi leti. Lastniki trgovinic in lokalov na Murkovi ulici na Ptuju so ga poprosili, da bi kot Božiček na Murkovi zabaval mimoidoče. Pa je vlogo sprejel, pravi, da po čistem hecu.

14. december pred osmimi leti je datum, ko je prvič nadel opravo dobrega moža.  

A to je bil šele začetek. Prva, skromna, Božičkova obleka ni bila dovolj čarobna. Od takrat je menjal že tri, vsakič je ta bolj bogata, lepša. Bradati in nekoliko debelušen mož mora, tako meni Žuran, imeti obleko, ki pritiče nalogi. 

Obleka, ki jo Božiček nosi letos, je izdelana po božični filmski uspešnici Božiček. Film je ustavljal, sproti izrisoval obleko in nastala je bogata žametna oprava, kot jo vidimo danes. 

Dovolj je že, da se dobri mož pojavi 

Božičkova obleka je, kot se za hladne temperature na Severnem tečaju spodobi, iz več slojev. Oblečen je v srajco, rdeč pulover, 'hozntregerje', rdeče hlače, suknjič, rokavice in kapo.

Od vseh dobrih mož mu je prav Božiček najbolj pisan na kožo, pravi. Miklavž in Dedek Mraz sta bolj resna, Božiček pa je po duši otrok, meni.

»Ko se oblečeš in vidiš tisto - otroški nasmeh - to je to,« odgovori na vprašanje, kaj ga toliko let poganja v zgodbi ptujskega Božička. 

Vsako leto znova se rad odzove na povabila, obiskuje tudi otroke in mladostnike Društva Sožitje. Zaupa nam, da otroci nikoli nimajo pretiranih želja - kakšno igračko, med koronavirusno epidemijo so si zaželeli predvsem spet videti babice, dedke, prijatelje. Dovolj je, da se nekdo z otroki ukvarja, opaža.

Kot Božiček je obiskoval tudi pediatrične oddelke. To so zgodbe, ki so se ga najbolj dotaknile. »Prej sem si želel kaj druga, zdaj si pa želim samo, da bi lahko bil doma,« razkrije eno izmed želja otroka na pediatričnem oddelku. 

Foto: osebni arhiv

Pa je to res pravi Božiček? 

Seveda, pa med otroki naleti tudi na male nejeverneže. Mnogi se morajo prepričati, da se družijo s čisto pravim Božičkom.

Kdaj ga otroci tudi pocukajo za brado ali ga vprašajo, kako se je pripeljal na Ptuj, kje so jelenčki, kje so sani? 

Odgovori na to so, seveda, preprosti. Brada v očeh malih nejevernih otrok kmalu postane prava, jelenčkom je preveč nerodno, da bi se pokazali pred otroki, s sanmi pa se v mesto pač ne more pripeljati, saj ni snega.

Pa ne le to - Božiček ve, da si otroci kdaj niso pospravili sobe ali niso poslušali mamice ali očeta. Tako hitro ugotovijo, da gre zares za čisto pravega Božička. 

Bi Božiček, ki ni pravi Božiček, v žepu nosil čudežni prah? Seveda ne. Tudi tako ptujski Božiček otrokom pokaže, da je prav zares iz Severnega tečaja. 

Slišal je že, da je bila deklica navdušena predvsem nad tem, da je Božiček prišel v najstarejše mesto, da si je vzel čas in se ustavil tudi pri nas. 

Posebej pri srcu mu je zgodba dečka, ki se je moral vsako jutro do šole sprehoditi ob gozdu. Strah je bil redni spremljevalec na poti. Za božič je tako dobil posebno verižico s kamnom za srečo.

Božiček pa mu je sam izdelal čarobno kroglo - bučko z bleščicami, ki jo pred sprehodom do šole le strese. Bučka je delovala, strah pred jutranjim sprehodom v mraku do šole pa je izginil! 

Deklica, ki že skorajda ni verjela v obstoj Božička, je nekega večera zaslišala kraguljčke Božička Sandija. Počasi so se bližali hiši, nejeverna deklica, pa je bila prepričana, da sliši le igračko svojega mucka.

Ko se je pred njo pojavil debelušni bradati mož v rdeči obleki, je postalo jasno - še cela dva božiča sta minila v pričakovanju čisto pravega Božička. 

Čar, ki ga prinese samo Božiček

In zakaj je ptujskemu Božičku pomembno, da otroci verjamejo vanj?

»Tisti čar. Tudi ko sem bil otrok, je bil največji čar, ko smo 24. decembra postavili smrečico, nato sem hitro želel iti jest, pa na sprehod, saj ko smo bili na sprehodu, je Božiček prinesel darila,« razlaga dobri mož, ki nadaljuje poslanstvo Božička, ki ga je obiskoval pred leti.

Na svoje božiče ima lepe spomine. Na postavljanje smrečice, pa krašenje, spomni se celo, da je kot otrok okrašeno smrečico podrl - ne enkrat, celo dvakrat. 

»Mislim, da pri otrocih niso tako pomembna darila,« nam pove in nadaljuje, da se spomni celo, da so ga otroci dobili pri nastavljanju teh. Nemalokrat je obiskoval hiše. Le trenutek nepazljivosti in otroci so debelušnega možakarja dobili ob svoji smrečici. Presenečenje na obrazu in tisti čar v očeh - o tem razlaga z nasmehom. 

Včasih tudi v spremstvu škratkov, brez gospe Božičkove pa ne gre

Božička na nastopih včasih spremljajo tudi škratki, ki so pridni pomagači dobrega moža. Pomagajo mu pri darilih, tudi oni pa se prav radi družijo z otroki. 

Nikakor pa ne gre brez gospe Božičkove. Na popotovanju s Severnega tečaja se mu je pridružila leta 2019 in od takrat ostala. Ona pomaga Božičku, prinaša darila, deli piškotke in bonbone. 

In kaj počne Božiček, ko ne raznaša darilc? 

Sandi Žuran sicer dela v ptujskem mestnem gledališču kot vodja tehnike in igralec. In v kakšnih predstavah ga lahko gledamo? Otroških, seveda. 

Tai in Mala Čarovnica je predstava, v kateri ga bomo lahko gledali še naslednje leto. Zgodba o pogumu, o tem, da je vsak edinstven in poseben je zgodba, ki jo na odru predstavita Dunja Zupanec in Sandi Žuran. 

Predstava je interaktivna, prav rad vidi reakcije otrok, med predstavo jim celo prisluhne, pa pomiri, ko je to potrebno. Učiteljice malih radovednežev ne rabijo miriti med predstavo, igralca sama poskrbita za zabaven potek dogajanja. 

Če se bo pravočasno vrnil s Severnega tečaja, pa bo naslednje leto v ptujskem gledališču odigral Božičkovo predstavo. 

Tudi rekreacija je pomembna

Ker se tudi Božiček zaveda pomena rekreacije, se že več let udeležuje novoletnega-božičnega ptujskega teka in pohoda na Ptuju. V poplavi božičnih kap ga boste prepoznali čisto preprosto - le pravi Božiček bo oblečen v žametno rdečo obleko. 

Ob Božičku lahko 26. decembra na Ptuju teče vsak, prijavite se lahko tudi vi. Letos bo dogodek, po dveh letih spet, v živo, tako kot smo ga vajeni. 

Najprej se bodo na progo podali otroci, nato bo sledilo slikanje z Božičkom, ob 14.00 pa bo sledil božičkov tek in pohod na osem kilometrov.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice