Preverili smo podatke o prebivalcih, ki so imeli svoje prvo prebivališče zunaj Slovenije. Na Ptuju, kot kaže, prevladujejo priseljenci iz drugih držav EU.

Minuli torek smo obeležili mednarodni dan migrantov, s katerim se že 18 let spominjamo sprejetja Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin leta 1990. Ob tej priložnosti so tudi v Statističnem uradu Republike Slovenije zbrali nekaj zanimivih podatkov, ki nudijo zanimiv pogled na sicer perečo temo.

Vsak osmi prebivalec Slovenije je priseljenec

V Sloveniji je 250.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini, od tega jih več kot polovica ima slovensko državljanstvo. Število priseljencev v Sloveniji narašča, za večino tujih državljanov pa glavni razlog za priselitev predstavlja delo ali zaposlitev.

Prav toplega sprejema vedno ne prejmejo. Čeprav so migracije stalnica v človeški zgodovini, tujce mnogi zavračajo, predvsem iz strahu pred neznanim. Toda številke kažejo, da nam priseljenci v Sloveniji niti niso tako tuji. Z večino smo si navsezadnje nekoč delili domovino.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečni priseljenec v Sloveniji srednješolsko izobražen moški, slovenski državljan, s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini, star nekaj manj kot 49 let, v Slovenijo pa se je prvič priselil v 90. letih prejšnjega stoletja.

Priseljeni prebivalci Slovenije imajo svoja prva prebivališča v 171 različnih deželah, a največ jih je k nam prišlo iz območja nekdanje skupne države. 

Kar 216.000  oziroma 86 odstotkov jih je imelo prvo prebivališče v kateri od držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Podrobnejše podatke o prvih prebivališčih si oglejte v infografiki:

Na Ptuju največ priseljencev iz drugih držav EU

Priseljevanje ima tudi pri nas dolgo zgodovino. V podravski regiji ima 9,9 odstotka prebivalcev prvo prebivališče v tujini. Prebivalcev s tujim državljanstvom je medtem še manj – 5,1 odstotka. 

Največ priseljencev v regiji prihaja iz območja Bosne in Hercegovine, sledijo jim tisti iz Hrvaške:

Sicer pa smo v podatkovni bazi SURSa pobrskali še po zadnjih razpoložljivih podatkih za ptujsko občino. Številke iz leta 2015 kažejo, da je pri nas število priseljencev iz držav EU presegalo število priseljencev iz držav nekdanje SFRJ:

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice