Ljudje so se proti ujmam borili že z ognjem (marsikatera čarovnica je v plamenih končala zaradi kuhanja toče) in zvonjenjem hude ure (zven cerkvenih zvonov naj bi odgnal nevihte). Ali v to domišljijsko kategorijo sodi tudi protitočna letalska zaščita?

Huda neurja, ki so v začetku tega meseca kar trikrat klestila na Ptujskem, so v kmetijstvu povzročila večmilijonsko škodo. Na izredni seji Območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ptuj so zato strokovnjaki staknili glave, kako bi se v prihodnje temu kar najbolj izognili. Zavarovanje pridelka s konkurenčno ceno ni združljivo, pa četudi ga polovico plača država. Protitočnih mrež povsod ni mogoče namestiti. Na skromna izplačila po interventnem zakonu, če bo ta sploh sprejet, bo morda treba čakati več let.

Kaj torej sploh še preostane? Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je na prvo mesto postavil letalsko protitočno obrambo: »Vem, da so mnenja o tem deljena, zato predlagam, da naredimo resno primerjalno analizo protitočne zaščite v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. Kot direktor zavoda ne morem reči, da ne pomaga.« Stališče Agencije Republike Slovenije za okolje je sicer jasno: za učinkovitost letalske protitočne obrambe znanstvenih dokazov (še) ni.

Na voljo je le še šest ur letenja

Vodja obrambe proti toči iz Letalskega centra Maribor Darko Kralj je zagotovil, da je pred vsemi tremi omenjenimi neurji letalo poletelo: »Vendar pa je treba nevihtno gmoto obdelovati tako dolgo, dokler ima potencial. Če vmes prekinemo, smo naredili več škode kot koristi. Mi smo obdelovali en oblak, na drugi strani so nam Avstrijci 'nasipali' drugega. Med njima je prišlo do enormne razlike tlakov, kar pomeni orkanski veter. Če računamo, da prosti pad znaša 154 kilometrov na uro in bočna komponenta 114 kilometrov na uro, je to projektil, ki se lahko kosa z nabojem iz pištole.«

Opomnil je, da so takšne situacije z njim razpoložljivo tehnologijo preprosto neobvladljive: »Naše letalo je v Mariboru komaj pristalo, pri bočnem vetru s hitrostjo 50 kilometrov na uro – kar je dvakrat več, kot je za to letalo normalno. K sreči je naša posadka dovolj izkušena, da lahko pristane tudi v takšnem vremenu. Vse ostale alternacije v okolici so bile zaprte.« Zatrdil je, da je financiranje letalske protitočne obrambe, približno 250.000 evrov na leto, upravičeno: »Letos smo obdelali približno 35 nevihtnih oblakov, iz katerih toče potem ni bilo. En tak oblak lahko naredi za pol milijona evrov škode ali več, pa izračunajte.«

Zapleti niso le finančne, temveč tudi birokratske narave, je povedal Kralj: »Letos smo leteli že 17 ur, po pogodbi imamo skupno na voljo 23 ur. Še dva nevihtna dneva, torej, pa bomo porabili vse ure. To je enako, kot če bi gasilcem rekli, da lahko posredujejo samo dvanajstkrat letno.« Opomnil je še, da toča škode nikakor ne povzroča le v kmetijstvu, a letalsko protitočno obrambo poleg občin sofinancira le Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Poleg tega pa izplačilo dobimo šele po končnem poročilu, torej jemljemo kredite in državo financiramo za celo sezono dela …«

Darko Kralj

Škoda v kmetijstvu samo na Ptujskem znaša slabih deset milijonov evrov

Samo na območju ptujske izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj je bilo v julijskih neurjih s točo, vetrom in nalivi poškodovanih 9.700 hektarjev kmetijskih površin. Od tega je bilo največ posevkov koruze (4.246 hektarjev) in pšenice (3.057 hektarjev), so pa škodo utrpeli tudi oljna ogrščica, krompir, oljne buče, vrtnine na prostem, sadovnjaki, vinogradi in tako dalje.

Na območju ptujske izpostave KGZ Ptuj je škoda ocenjena na 9.989.740 evrov, a bo v resnici v celoti znana šele ob prodaji pridelka. Škodo, čeprav manjšo, so zabeležili tudi v drugih izpostavah; tako je na celotnem območju KGZ Ptuj v julijskih neurjih na 10.689 hektarjih nastalo za 11.272.453 evrov škode.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice